(English version below)
Obnovljivi viri energije (OVE) so eden od načinov, kako vplivati na sicer črnogledo prihodnost, ki jo napovedujejo podnebni scenariji in ki se kaže v večanju pogostosti vročinskih valov, poplav in neurij. Da pa bo energetski prehod učinkovit in ne bo nikogar pustil za seboj, je velikega pomena, da so pri izvedbi podnebnih in energetskih politik dosledno upoštevani interesi varstva okolja in človekovih pravic. Te pravice določajo pravni akti človekovih pravic, tudi Listina EU o temeljnih pravicah.
Temi smo v sredo, 18. junija 2025, na PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja namenili izobraževanje, ki se ga je udeležilo nekaj manj kot 40 ljudi, predstavnic in predstavnikov zasebnega in nevladnega sektorja ter pravnih strokovnjakov iz sodišč, odvetništva ter državnih institucij. Pozornost smo namenili predvsem pravnem varstvu na področju OVE in vprašanju, ki je ključno za vključujoč energetski prehod – kdaj in kako v procesu umeščanja OVE zagotoviti sodelovanje javnosti.
Predavali so:
- dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja OVE, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo;
- doc. dr. Tanja Pucelj Vidović, Evropska pravna fakulteta;
- Luka Štrubelj, pravnik s PIC;
- mag. Senka Šifkovič, pravnica s PIC;
- Aljoša Petek, pravnik s PIC.

Dr. Tomislav Tkalec.
V uvodnem predavanju je dr. Tomislav Tkalec orisal razmere na področju umeščanja OVE v Sloveniji, predstavil relevantne nacionalne dokumente in zakonodajo na področju, s katerimi izvajajo politiko EU na tem področju. Spregovoril je o Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in Zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE). Predstavil je projekte na področju OVE v Sloveniji ter pomisleke pri umeščanju naprav OVE v prostor. Dr. Tkalec je poudaril, da je Slovenija skupaj z Malto in Slovaško pri rabi vetrne energije na samem repu sedemindvajseterice držav članic EU – na območju Slovenije imamo za zdaj tri vetrnice. Na drugi strani pa projekcija kaže, da bi se pri sončni energiji država lahko kmalu prebila v polovico članic z največjim deležem energije, pridobljene iz sonca.
Predstavitev dr. Tomislava Tkalca, ki vključuje tudi pregled zakonodaje na področju OVE v Sloveniji, si oglejte TUKAJ.
Dr. Tanja Pucelj Vidović se je nato posvetila tematiki sodnega varstva na področju umeščanja OVE. Podrobneje je predstavila sodno prakso Ustavnega sodišča RS glede obravnave odnosa med zasebno lastnino in javnim interesom v sferi prostorskega načrtovanja in poudarila pomen javnega interesa v primeru umeščanja OVE. Po njenih besedah je Ustavno sodišče RS zasebni lastnini resda pripisalo velik pomen, vendar pa zahteva po upoštevanju zasebne lastnine v postopkih prostorskega načrtovanja avtomatsko ne pomeni nedopustnosti spreminjanja namenske rabe zemljišč, ampak zahteva tehtanje različnih interesov, ki pa je pogosto upravno zelo zahtevno. Ob tem je poudarila pomen izvajanja pravic civilne družbe skladno z namenom teh pravic in izogibanje izrabe mehanizmov za preprečitev izvedbe umšečanja OVE. Pozornost je namenila tudi odločitvi Ustavnega sodišča RS z marca letos, ki je presenetila, saj je v načinu izvrševanja odločbe pomembno spremenila dosedanje stališče in usmerila pravno varstvo glede prostorskih aktov na Upravno sodišče, ki je bolj primerno za presojo zakonitosti in ustavnosti prostorskih aktov, zakonodajalcu pa dala leto dni časa, da odpravi neskladnosti. O tej prelomni odločitvi smo pisali tudi v prispevku “Odločitev Ustavnega sodišča odprla pot do učinkovitega pravnega varstva pri prostorskem načrtovanju”.
Predstavitev dr. Tanje Pucelj Vidović je dostopna TUKAJ.

Dr. Tanja Pucelj Vidović.
Po krajšem odmoru je pravnik s PIC Luka Štrubelj spregovoril o strateški litigaciji na področju OVE, pri čemer se je osredotočil na uporabo Listine EU o temeljnih pravicah. Ta sicer na področju varstva okolja v slovenskem nacionalnem redu ni bila pogosto uporabljena, je pa ključna, saj zavezuje države pri izvajanju prava EU. Na področju OVE je temu tako v primeru prenosa in izvedbe pravil EU glede pospeševanja umeščanja, kot tudi v primeru financiranja iz evropskih sredstev, npr. iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Za varstvo okolja na področju OVE so relevantni (vsaj) trije členi:
- 37. člen Listine, ki pravi, da je “/v/ politike Unije treba vključiti visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja”, iz katerega izhaja načelo “ne škoduj bistveno”, eno temeljnih načel financiranja EU.
- 41. člen Listine, ki opredeljuje pravico do dobrega upravljanja, ki vključuje posameznikovo “pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku.” Čeprav se člen neposredno uporablja zgolj za institucije in organe EU, pa je Sodišče EU prepoznalo njegovo vsebino kot splošno načelo prava EU, ki se uporablja tudi za države članice.
- 47. člen Listine, ki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva tudi na področju varstva okolja.
V predstavitvi Luke Štrublja je opredeljen tudi primer uporabe 47. člena Listine (v navezavi z Aarhuško konvencijo) v slovenski sodni praksi. Predstavitev najdete TUKAJ.

Luka Štrubelj, PIC.
Okoljska pravnica s PIC mag. Senka Šifkovič pa se je v svojem predavanju osredotočila na vprašanje, ki ga je obravnavala tudi v nedavno objavljenem prispevku “Prevlada javnega interesa – v kolikšni meri lahko obnovljivi viri energije prevladajo nad varstvom narave?”. Podnebna politika zahteva prehod na OVE, kar ne prinaša le dolgoročnih koristi za skupnosti, temveč tudi kratkoročne ekonomske koristi energetskemu sektorju, medtem pa varstvo in obnova narave prinašata dolgoročne koristi za skupnosti, ki bodo ekonomsko vidne v manjši škodi zaradi podnebnih dogodkov. Pravnica je v luči tega predstavila najnovejšo ureditev pospeševanja umeščanja OVE in njeno razmerje do predpisov s področja varstva narave. Izpostavila je, da javni interes na področju OVE lahko prevlada nad javno koristjo ohranjanja narave, če so v postopku ugotavljanja prevlade izpolnjeni naslednji pogoji:
- nujni razlogi drugega prevladujočega javnega interesa;
- neobstoj druge ustrezne rešitve za načrt ali projekt;
- izvedba izravnalnih ukrepov, o katerih se obvesti Evropsko komisijo.
Podrobnejšo razlago prevlade javnega interesa OVE nad varstvom narave si preberite v predstavitvi mag. Senke Šifkovič TUKAJ.

Mag. Senka Šifkovič, PIC.
Pravnik s PIC Aljoša Petek pa je svojo predstavitev posvetil tematiki, ki je v največji meri zaznamovala tudi razpravo med predavatelji in predavateljicama ter občinstvom na izobraževanju – sodelovanju javnosti pri umeščanju objektov OVE. Izpostavil je, da javnost oz. lokalne skupnosti priložnost za sodelovanje dobijo prepozno v postopku državnega prostorskega načrtovanja – potem, ko investitor da pobudo –, temu pa običajno sledita šok in upor. Namesto tega je treba javnost vključiti že prej, na točko pred začetkom pravnega postopka. Da bi razumeli, kako lahko izboljšamo lokalno sprejemljivost projekta OVE, je predstavil vplive nanj. To so tehnične značilnosti projekta, vplivi na okolje, ekonomski učinki, družbeni vplivi (npr. na zdravje, dobrobit in kakovost življenja), trg (npr. delež OVE na ravni države/regije), proces načrtovanja in izdaje dovoljenj (kot priložnost za sodelovanje) in, med drugim, zaupanje v ključne akterje (odločevalce, investitorje).
V predstavitvi Aljoše Petka pa najdete tudi informacije o načelih za pravično in sprejemljivo vetrno energijo, kaj storiti za boljše prostorsko načrtovanje vetrnih elektrarn ter primer dobre prakse umeščanja vetrnih elektrarn na Nizozemskem: TUKAJ.
Vabljeni, da si ogledate tudi Vodnik do energije sonca in vetra, ki na interaktiven način predstavlja, kako poteka umeščanje objektov OVE.
PIC navedene aktivnosti izvaja v okviru projekta Stellar Rights, na katerem sodeluje z mrežo Justice & Environment.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
***
English version: CLICK [HERE].
PIC implements these activities within the project Stellar Rights, in which it cooperates with a Justice & Environment network.
Funded by the European Union. Views and opinions expressed are however those of the author(s) only and do not necessarily reflect those of the European Union or the European Education and Culture Executive Agency (EACEA). Neither the European Union nor EACEA can be held responsible for them.