Krepimo varovalne funkcije gozdov za varstvo pred učinki podnebnih sprememb

Po Zakonu o gozdovih se gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče in nižje ležeča zemljišča, in gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija, razglasijo za varovalne gozdove. Ureditev varovalnih gozdov je predstavljena v Analizi sistemske ureditve varovalnih gozdov v Sloveniji (več tudi tukaj). Varovalni gozdovi v Sloveniji obsegajo 98.828 ha, kar predstavlja približno 8,4 % vseh gozdov v Sloveniji. Razglašeni so z Uredbo o varovalnih gozdovih  in gozdovih s posebnim namenom. Operativni program za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022–2026 in Program upravljanja območij Natura 2000 2023-2028 predvidevata širitev varovalnih gozdov.

Varovalne funkcije varovalnih gozdov so izredno pomembne za blaženje učinkov podnebnih sprememb, predvsem tistih, ki so povezani s škodljivim delovanjem voda (poplave), hkrati pa za krepitev biotske pestrosti. Te funkcije so:

• varovalna, hidrološka in zaščitna funkcija ter funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti; 
• varujejo sebe, svoje zemljišče, tla na strmih legah ter ščitijo nižje ležeča zemljišča in objekte pred vetrom, vodo, zameti in plazovi; 
• preprečujejo erozijo tal, ohranjajo vodne vire in hkrati zagotavljajo druge nelesne funkcije gozda; 
• varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja;   
• v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča (tudi javne ceste) pred erozijo in plazovi; 
• varujejo in ohranjajo ekološko ravnovesje.  

Niso pa te funkcije pomembne samo v okviru varovalnih gozdov. Tudi krepitev ekoloških funkcij v gozdovih, ki niso razglašeni zavarovalne gozdove, lahko pomembno prispeva k doseganju večje odpornosti ekosistemov na učinke podnebnih sprememb. V okviru ekološke funkcije gozda je glede varstva pred poplavami pomembna hidrološka funkcija in funkcija ohranjanja biotske pestrosti. Celovito načrtovanje takih ukrepov se izvede v gozdnogospodarskih načrtih.

Analiza območja porečja Pšate

Aktualni predpisi ne določajo vrste in vsebine strokovnih podlag, ki so potrebne za razglasitev gozda za varovalni gozd. V okviru projekta Zagovorniki okolja – Narava za podnebje je bila tako izvedena analiza varovalnih gozdov in njihove potencialne širitve na območju porečja Pšate, kot primer možnega pristopa k predlaganju primernih gozdov. Namen analize je bil oceniti razporeditev in značilnost varovalnih gozdov v tem porečju ter na podlagi prostorskih, geomorfoloških in ekoloških kazalnikov prepoznati območja z največjim potencialom za njihovo širitev. Poseben poudarek je bil na razumevanju razlik med varovalnimi in drugimi gozdovi ter na opredelitvi dejavnikov, ki vplivajo na izraženost varovalne funkcije gozda. Cilj analize je bil podati strokovno podlago za nadaljnje prostorsko načrtovanje in podporo odločanju pri upravljanju gozdnega prostora.

Pri analizi so bili upoštevani naslednji prostorski, geomorfoloških in ekološki kriteriji, ki opredeljujejo potencial območja za širitev varovalnih gozdov oz. krepitev njegovih varovalnih funkcij:

• manjše porečje (IV. nivo); 
• velik delež gozda z varovalno, hidrološko in klimatsko funkcijo; 
• velik delež gozda na pobočjih; 
• vloga gozda v porečju je pomembna za blaženje poplav in erozije; 
• majhen delež gozda s statusom varovalnega gozda; 
• velik delež gozda v območjih z naravovarstvenim statusom; porečje je močno poplavno in erozijsko ogroženo; 
• porečje je bilo med poplavami 2023 med bolj prizadetimi; 
• za porečje se pripravljajo sistemsko povezani ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti; 
• v porečju se načrtujejo na naravi temelječe rešitve.

Izkazalo se je, da so varovalni gozdovi značilno vezani na bolj ekstremne geomorfološke razmere, kot so večji nakloni, višja nadmorska višina ter povečana kamnitost in skalovitost. Te razmere potrjujejo njihovo ključno vlogo pri stabilizaciji prostora in zmanjševanju vplivov naravnih procesov. Drugi gozdovi pa so bolj povezani z dostopnejšimi in gospodarsko intenzivneje izkoriščanimi območji, kjer je poudarek na proizvodni funkciji. Določitev potencialnih varovalnih gozdov je pokazala, da se z večanjem števila uporabljenih pogojev zmanjšuje število primernih odsekov, hkrati pa se povečuje njihova skladnost z značilnostmi obstoječih varovalnih gozdov. Najprimernejši odseki za potencialne varovalne gozdove so tisti, ki hkrati izkazujejo kombinacijo geomorfološke zahtevnosti (nagib, kamnitost, skalovitost). 

Analiza je pokazala, da je kombinacija geomorfoloških in ekoloških kazalnikov lahko učinkovito orodje za prepoznavanje potencialnih varovalnih gozdov, pri čemer se kot najbolj ustrezni kandidati izkazujejo odseki z izrazito reliefno zahtevnostjo in visokim naravovarstvenim pomenom. Takšen pristop omogoča ciljno in prostorsko utemeljeno opredeljevanje varovalnih gozdov ter predstavlja pomembno strokovno podlago za nadaljnje prostorsko načrtovanje in morebitno nadgradnjo sistema varovalnih gozdov. 

Vendar pa opredeljevanje novih varovalnih gozdov ni odvisno zgolj od naravnih značilnosti prostora, temveč tudi od lastniške strukture, ekonomskih interesov in zakonodajnega okvira upravljanja gozdov. Visok delež zasebnega lastništva v porečju Pšate lahko pomembno vpliva na možnosti uvajanja novih varovalnih režimov, saj ti pogosto pomenijo omejitve gospodarjenja in potrebo po usklajevanju med javnim interesom varovanja prostora ter ekonomskimi interesi lastnikov. Zato bo za učinkovito dolgoročno upravljanje potencialnih varovalnih gozdov poleg prostorskih analiz pomembno tudi vključevanje socio-ekonomskih vidikov in sodelovanje lastnikov gozdov pri načrtovanju prihodnjih ukrepov.

👉 Analiza stanja v prostoru in predlog za vzpostavitev in upravljanje varovalnih gozdov na izbranem območju porečja Pšate [povezava]

Krepimo varovalne funkcije gozdov od spodaj navzgor – smernice

Glede krepitve varovalnih funkcij gozdov, je predvsem na območjih, ki so izpostavljena poplavam, obstaja tudi interes lokalnih prebivalcev (lahko tudi lastnikov gozdov), odločevalcev v lokalni skupnosti in drugih deležnikov, ki delujejo na tem območju. Njihov interes in angažiranost lahko pomembno pripomore (od spodaj navzgor), da se v gozdnogospodarskih načrtih krepijo ekološke funkcije gozdov oziroma, da se obseg varovalnih gozdov širi. Zato smo, na podlagi zgoraj navedenih analiz pripravili kratke smernice – korake, kako pristopiti k oblikovanju takega predloga.

👉 Smernice za pripravo pobud za krepitev varovalnih funkcij gozdov [povezava].