Pravila delovanja

Namen

1. Zagovorniki okolja smo mreža pravnic in pravnikov za pravno varstvo okolja ter prostora, ki v sodelovanju z drugimi strokovnjakinjami in strokovnjaki delujemo v javnem interesu v podporo okoljskim nevladnim organizacijam.

2. Namen delovanja Zagovornikov okolja je pravno varstvo okolja in prostora ter povečanje koristi okoljske zakonodaje skozi boljše izvajanje in spreminjanje.

3. Mreža Zagovornikov okolja je neformalna povezava in ni pravna oseba. Deluje pod okriljem Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC.

Kaj delamo

4. Delo Zagovornikov okolja obsega pravno podporo na področju varstva okolja in urejanja prostora (obravnava primerov in Zelena svetovalnica).

5. Obravnava primerov zajema predvsem: svetovanje, izdelavo analiz, pripravo predlogov za reševanje problemov, pripravo pravnih sredstev, pravno podporo sodelovanju javnosti pri sprejemanju odločitev, pripravo pobud in predlogov organom za sprejem ter spremembo predpisov ali prakse izvajanja predpisov.

6. Zelena svetovalnica je namenjena kratkim odgovorom na pravna vprašanja, ki se nanašajo na varstvo okolja in urejanje prostora.

Kdo je upravičen do naše pomoči

7. Pravna podpora Zagovornikov okolja je namenjena nevladnim organizacijam, lokalnim pobudam in civilnim iniciativam, izjemoma pa tudi posameznikom, če konkreten primer izpolnjuje kriterije za sprejem v obravnavo (v nadaljevanju: uporabniki).

8. Prednost pri obravnavi imajo nevladne organizacije s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki imajo priznan status delovanja v javnem interesu, ter druge nevladne organizacije s tega področja, ki so članice mreže Zagovornikov okolja, vendar to ne pomeni avtomatične obravnave primera.

9. V okviru Zelene svetovalnice Zagovorniki okolja podajajo odgovore na vprašanja nevladnih organizacij, civilnih iniciativ in posameznikov, za katera ne veljajo kriteriji za sprejem primerov v obravnavo.

Kriteriji za sprejem primerov v obravnavo

10. Zagovorniki okolja obravnavamo primere, ki so v javnem interesu oz. širšem družbenem interesu. Na področju okolja s tem razumemo interes ohranjanja oziroma izboljšanja kakovosti in funkcij vseh delov narave (prst, tla, zrak, voda, živali ter rastline, njihovi habitati in drugi deli), kar vključuje tudi širši vsebinsko pomemben pozitiven vpliv na zdravje, prehrano ter življenjsko in delovno okolje ljudi ali preprečuje negativen vpliv na te vrednote. Trajnostno urejanje prostora vidimo kot enega najpomembnejših instrumentov varstva okolja, v okviru katerega se na temelju sodelovanja javnosti pri sprejemanju odločitev usklajujejo tudi družbeni interesi.

11. Na tej podlagi sprejemamo primere po naslednjih kriterijih:

• če posledice primera presegajo partikularni interes posameznika ali ožje skupine ljudi (torej če gre za širše skupno dobro ali primer, ki ima veliko javno podporo v lokalnem okolju) ALI če gre za ogrožene naravne vrednote (varovani deli narave, živali, rastline) IN

• če primer, ki, četudi po posledicah omejen, po svojem družbenem pomenu, precedenčni moči ali javni pojavnosti zmore prispevati k premikanju meja varstva okolja in k bolj osveščeni pravni ter politični praksi na tem področju (npr. vsebinsko pomemben primer zaradi izboljšanja stanja okolja, dostopa do pravnih sredstev, napredka na področju varstva okolja ali drugega napredka).

12. O sprejemu primera v obravnavo odloča strokovni svet Zagovornikov okolja.

Zelena svetovalnica

13. Zelena svetovalnica je neodvisna pravna svetovalnica, ki je namenjena pojasnilom in nasvetom vsem, ki se aktivno ukvarjajo s problemi varstva o kolja, ohranjanja narave, urejanja prostora in prostorskega načrtovanja.

14. V okviru Zelene svetovalnice je uporabnik upravičen do odgovora na vprašanje v smislu prvega pravnega nasveta, ki vključuje pojasnilo o pravnem stanju predstavljene situacije in nasvet o možnostih reševanja problema po pravni poti z navedbo možnih pravnih sredstev ali poti, zakonskih podlag, morebitnih opozorili glede procesnih pravil in stroškov. Svetovanje ne vključuje pripravo vlog, dopisov, pravnih sredstev.

15. Odgovor na vprašanje se uporabniku posreduje najkasneje v roku 5 delovnih dni.

16. Svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet se lahko sprejme v nadaljnjo obravnavo po Kriterijih za sprejem primerov v obravnavo.

Odplačnost

17. Odgovori v okviru Zelene svetovalnice so za uporabnike brezplačni. Če PIC ne pridobi sredstev za brezplačno delovanje Zelene svetovalnice, so lahko odplačni, o čemer odloči koordinator.

18. Obravnava primerov je za uporabnike odplačna. Strokovni svet odloči ob odločitvi o sprejemu primera oceni predvideno število ur potrebnega strokovnega dela. Na podlagi tega koordinator posreduje uporabniku ponudbo s predvideno ceno obravnave primera in rokom.

Organiziranost članov mreže

Koordinator

19. Koordinator mreže Zagovornikov okolja je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, ki vodi in koordinira delovanje mreže.

Strokovni svet

20. Strokovni svet je organ mreže, ki odloča o vseh pomembnejših zadevah delovanja mreže, predvsem pa o sprejemu in obravnavi primerov, vstopu članov v mrežo ter pridobitvi statusa mentorja.

21. Strokovni svet sestavlja predstavnik koordinatorja in štirje imenovani člani za dobo 5 let: enega člana izmed svojih predstavnikov imenujejo nevladne organizacije s priznanim statusom delovanja v javnem interesu, ki so vključene v mrežo, enega izmed sebe imenujejo svetovalci, dva pa izmed sebe imenujejo mentorji. Vsak član ima lahko tudi namestnika, ki se izvoli na enak način.

22. Postopek imenovanja članov v strokovni svet poteka na način, da koordinator pozove Zagovornike okolja, da predlagajo kandidate. Zbiranje prijav traja 15 dni od poziva, seznam kandidatov se nato javno objavi, koordinator pa pozove Zagovornike okolja k volitvam po elektronski pošti. Volitve trajajo 3 dni, izvoljeni pa so kandidati, ki prejmejo največ glasov. Rezultat volitev se javno objavi.

23. Strokovni svet deluje in odloča po elektronski poti (e-pošta, skype, druge elektronske oblike), najmanj dvakrat na leto pa se tudi sestane.

24. Strokovni svet soglasno sprejema odločitve, ki se nanašajo na prevzem primerov v obravnavo, vstop članov v mrežo, pridobitev statusa mentorja, kršitev kodeksa in izključitev člana. Ostale odločitve sprejema z večino glasov. Za sprejem odločitve mora imeti strokovni svet dovolj časa, najmanj pa dva delovna dneva, razen v nujnih primerih.

Svetovalci in mentorji

25. Svetovalci so pravni ali drugi strokovnjaki, vključeni v mrežo Zagovornikov okolja ali drugi strokovnjaki nevladnih organizacij, vključenih v mrežo, ki izvajajo pravno podporo.

26. Mentorji so pravni ali drugi strokovnjaki, ki imajo v mreži Zagovornikov okolja status mentorja. Vloga mentorja je usmerjanje in strokovni nadzor dela svetovalcev v posameznih primerih. Mentor ne more biti hkrati svetovalec in mentor v isti zadevi.

27. Svetovalci lahko na podlagi odločitve strokovnega sveta pridobijo status mentorja. Pri tem strokovni svet upošteva pridobljeno znanje in izkušnje, potrebne za mentorja, pri čemer presoja predvsem splošne delovne izkušnje ter reference na področju delovanja mreže in/ali uspehe/reference, pridobljene pri reševanju primerov v mreži oziroma primerljivem delu.

Letno srečanje članov

28. Srečanje članic in članov mreže poteka najmanj enkrat letno.

29. Na srečanju članov mreže koordinator, strokovni svet in etična komisija podajo poročilo o delu, člani pa obravnavajo aktualne probleme ter morebitne izboljšave pravil, etičnega kodeksa oziroma poteka dela mreže.

Etična komisija

30. Etično komisijo izmed članov mreže imenujejo člani mreže za obdobje petih let. Koordinator oziroma predstavniki koordinatorja ne morejo biti člani etične komisije.

31. Etična komisija obravnava kršitve etičnega kodeksa.

Interni postopek obravnave primera in delovanja Zelene svetovalnice

32. Interni postopek obravnave primerov in delovanja zelene svetovalnice se določi v posebnih navodilih, ki jih sprejme strokovni svet. Navodila določajo postopek odločanja o sprejemu primera v obravnavo, številčenje primerov in arhiviranje, korespondence glede odgovorov, varstva osebnih podatkov in ostala navodila za zagotovitev uporabnikom prijazne storitve.

33. Vsa vprašanja za Zeleno svetovalnico in prošnje za obravnavo primerov pridejo po elektronski pošti h koordinatorju na e-naslov Zagovornikov okolja ali koordinatorja. Koordinator uporabnikom posreduje končne odgovore.

34. Izbira svetovalcev za obravnavo primera: v obravnavo posameznega primera se vključi najmanj en svetovalec in en mentor, v zahtevnejših primerih pa sodeluje več svetovalcev ter mentorjev skupaj. Najmanj en svetovalec in en mentor morata biti pravnika. Koordinator posreduje povpraševanje o zainteresiranih svetovalcih in mentorjih, ki svoj interes sporočijo v roku treh dni. Če je zainteresiranih več svetovalcev in mentorjev:

• koordinator zainteresiranim sporoči, kdo je sporočil interes, in poskuša doseči dogovor;
• če dogovora ni mogoče doseči, se za delo na primeru določi tisti, ki najdlje ni delal na nobenem primeru, pri čemer imajo starejši člani prednost pred novejšimi člani mreže;
• če je zainteresiranih oseb za delo na posameznem primeru še vedno preveč, se primer dodeli po abecednem vrstnem redu priimka svetovalca ali mentorja.

35. Za svetovanje v Zeleni svetovalnici se po enakih kriterijih izbere dežurna skupina svetovalcev in mentorja za določen čas, ki ne more biti daljši od 6 mesecev.

Vstop v mrežo

36. V mrežo Zagovornikov okolja lahko vstopijo:

• pravnice in pravniki (diplomirani, magistri ali doktorji), ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
o so obiskovali izobraževanje za zagovornike okolja, ki ga organizira koordinator, ali drugo celovito izobraževanje s področja varstva okolja in/ali urejanja prostora; ali
o so obiskovali okoljsko pravno kliniko ali delovali kot prostovoljci na področju pravnega varstva okolja in urejanja prostora pri nevladni organizaciji; ali
o izkazujejo reference s področja varstva okolja in urejanja prostora;
• odvetnice in odvetniki, ki izkazujejo reference v podporo varstva okolja v javnem interesu;
• drugi strokovnjaki (biologi, kemiki, arhitekti, urbanisti, krajinski arhitekti, gozdarji, agronomi in drugi strokovnjaki), ki izkazujejo reference v podporo varstva okolja v javnem interesu;
• nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s področjem varstva okolja in/ali urejanja prostora, ter njihovi predstavniki, ki jih te nevladne organizacije imenujejo v mrežo.

37. V mrežo se kot zunanji strokovnjaki lahko vključijo tudi strokovnjaki iz akademske sfere, ki sicer podpirajo delovanje mreže in so na voljo strokovnemu svetu za težja strokovna vprašanja, niso pa vključeni v redno delo mreže.

38. Zainteresirani lahko v mrežo vstopi na povabilo in priporočilo obstoječega člana mreže ali koordinatorja s podpisom pristopne izjave k tem pravilom ter etičnemu kodeksu. Postopek poteka na naslednji način:

• zainteresirani poda izjavo interesa, izjavo, da bo kot član spoštoval ta pravila in etični kodeks, temu pa priloži pisno priporočilo člana, ki ga je povabil;
• izjava interesa s priporočilom člana se pošlje vsem članom, ki v 15 dneh sporočijo morebitne zadržke glede sprejema člana in/ali interes za sodelovanje v postopku sprejema člana;
• strokovni svet organizira javno predstavitev kandidata, na katero povabi kandidata, člana, ki je podal priporočilo, in člane, ki so izrazili interes za sodelovanje v postopku;
• odločitev o sprejemu člana sprejme strokovni svet.

39. Vsak član lahko kadarkoli izstopi iz mreže, pri čemer se pričakuje, da bo morebitno prevzeto delo opravil do konca oziroma v skladu poskrbel za pravočasen prenos dela na drugega.

40. Član je lahko izključen iz mreže zaradi hujše kršitve etičnega kodeksa. Postopek se sproži na predlog etične komisije. Po izvedenem ugotovitvenem postopku, v katerem ima domnevni kršitelj možnost izjaviti se o očitanih kršitvah, o izključitvi odloči strokovni svet.

Financiranje mreže

41. Financiranje mreže je neodvisno od gospodarstva in organov oblasti. Temelji na:

• donacijah in drugih oblikah zbiranja sredstev fizičnih oseb;
• morebitnih plačilih za opravljene storitve, o čemer odloča strokovni svet in koordinator;
• pridobivanju sredstev na javnih razpisih ali v okviru javnih naročil ali drugih naročil za pridobitev neodvisnih študij;
• morebitni članarini, če jo strokovni svet sprejeme kot način financiranja mreže.

42. Financiranje mreže vključuje financiranje vzdrževanja spletne strani zagovorniki-okolja.si, delo koordinatorja, mentorjev in svetovalcev.

43. Finančno poslovanje mreže (predvsem zbiranje sredstev, plačilo dela v mreži) vodi koordinator. Za delovanje mreže se vzpostavi poseben podračun, na katerem se posluje v skladu s pravilnikom o donacijah, ki ga na predlog strokovnega sveta sprejme svet koordinatorja.

44. Delo vseh članov mreže (svetovalci, mentorji, člani strokovnega sveta, zunanji strokovnjaki, koordinator, člani etične komisije) je plačano v višini, ki omogoča vzdržno delovanje mreže, to je v vrednosti ure, kot jo za uro prostovoljskega dela organizacijske narave določa Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS št. 48/11, 60/11) – to je 13,00 evrov, kar predstavlja bruto bruto vrednost ure). Za izvajanje dela se s svetovalci in mentorji sklenejo ustrezne pogodbe civilnega prava.

45. Obseg ur za posamezno delo oceni strokovni svet mreže na predlog koordinatorja na podlagi ocene potrebnega obsega dela.

Pritožbeni postopek

46. Vsak uporabnik storitev mreže se lahko pisno pritoži na delo mreže Zagovornikov okolja. Pritožbo obravnava strokovni svet v roku 30 dni po sledečem postopku:

• če gre za pritožbo, ki se nanaša na etičnost delovanja, koordinator posreduje pritožbo v obravnavo etični komisiji, ki izpelje ugotovitveni postopek in predloži svoje ugotovitve strokovnemu svetu v odločitev;
• če gre za drugo pritožbo, o njej odloči strokovni svet;
• strokovni svet svojo odločitev z obrazložitvijo posreduje pritožniku.
• pritožnik se lahko v roku 15 dni zoper to odločitev pritoži na svet koordinatorja.

Preglednost in javnost delovanja

47. Delovanje mreže je javno in pregledno. Preglednost delovanja mreže se zagotavlja z javnimi objavami na spletni strani zagovorniki-okolja.si, kjer so objavljena pravila delovanja mreže in člani mreže, razen tistih, ki izrecno ne želijo biti javno objavljeni.

48. Za komunikacijo z mediji je pristojna oseba, ki jo določi koordinator.

Sprememba pravil delovanja

49. Ta pravila je sprejel projektni svet dne 5. 5. 2015 (spremembe 28.9.2017, 11.2018). Pravila lahko spreminja strokovni svet na predlog člana mreže, po tem, ko se o predlogu opravi posvet med člani mreže.