PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je eden od podpisnikov poziva nevladnih organizacij Vladi RS in poslancem Evropskega parlamenta, naj glasujejo proti spremembam Habitatne direktive glede volka. Poziv objavljamo v celoti:
Evropska komisija je brez javne razprave 7. marca 2025 predlagala ciljno spremembo priloge IV in V Habitatne direktive, pri čemer utemeljuje, da predlog zgolj sledi odločitvi Odbora Bernske konvencije (predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/43/EGS glede varstvenega stanja volka (Canis lupus)). Svet EU je pred tem v imenu EU, ki je tudi pogodbenica, podprl spremembo Bernske konvencije, ki je spremenila status varstva volka iz strogo zavarovane živalske vrste v zavarovano vrsto. Vendar pa je zoper to odločitev o podpori pet združenj naravovarstvenih organizacij vložilo pri Sodišču EU zahtevo za razveljavitev odločitve Sveta EU, sodišče pa jo je sprejelo v obravnavo.
Predlog spremembe Habitatne direktive pomeni znižanje stopnje zaščite volka, saj premestitev volka iz priloge IV v prilogo V sedanje strogo varstvo volka spreminja v manj zavezujočo obliko. Strogo varstvo volka namreč prepoveduje vse oblike namernega ujetja ali ubitja osebkov teh vrst v naravi, namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo, namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave, poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč. Če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij v državi članici, lahko odstopijo od teh določb pod določenimi pogoji. Če bi se volk po Habitatni direktivi vključil na prilogo V, pa velja le, da država z ustreznimi ukrepi zagotovi, da je odvzem volka iz narave združljiv z vzdrževanjem ugodnega stanja ohranjenosti vrste.
Foto: Unsplash
Taki spremembi ostro nasprotujemo, saj bo ogrozila varstvo populacije volka, katere izboljšanje stanja je plod več desetletij prizadevanj za njeno ohranitev, s spremembo pa bodo zavržena vsa sredstva, ki so bila v tem obdobju vložena. Populacija volka si je v Sloveniji in Evropi v zadnjih 15 letih močno opomogla. Nastale so nove populacije, skoraj vse izmed njih so se prostorsko močno razširile, vendar ne vse. Po zadnjem poročanju o stanju populacij volka po Evropi je Dinarsko-Balkanska populacija edina, katere območje se je skrčilo, populacija pa je ponekod celo v rahlem upadu kljub obstoječemu strogemu varstvenemu režimu; del te populacije pa je populacija volka v Sloveniji. Ker na področju niso odpravljene grožnje vrsti – krivolov, fragmentacija prostora, križanje s psom idr. –, bo znižanje varstvenega stanja vodilo v spiralo drastičnega poseganja in zmanjšanja populacije ter s tem v ogrožanje vrste na področju v Evropi, kjer je tradicionalno prisotna. S povečevanjem obsega zakonitega odstrela se namreč dokazano ne vpliva na zmanjšanje krivolova. Populacija volka v Sloveniji je majhna in je zato bolj izpostavljena tveganjem napačnih upravljavskih odločitev. Poleg tega Slovenija predstavlja ključen most Alpske in Dinarsko-Balkanske populacije, dobra povezanost populacij pa je ključna za dolgoročno ohranitev te vrste.
Zato je nujno, da Slovenija nasprotuje predlagani spremembi Habitatne direktive, ki bo za razliko od spremembe Bernske konvencije imela velik vpliv na upravljanje vrste pri nas. Za enotno spremembo varstvenega statusa po Habitatni direktivi ne obstajajo nikakršne strokovne podlage. Ključno je, da Evropska komisija predlaga strokovno utemeljen predlog, kjer objektivno prilagodi varstveni status glede na status in ogroženost posameznih populacij. Za nadaljnje dolgoročno ohranjanje vrste je pomembno povečati financiranje in prizadevanja zmanjševanja konfliktov za spodbujanje sobivanja človeka in velikih zveri ter za izboljšanje povezljivosti njihovega habitata.
Na problem znižanja opozarjajo tudi na krovni zvezi Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN), ki je največja neodvisna svetovna organizacija za varstvo narave. Velike zveri, kot je volk, ki so na vrhu prehranjevalne verige, predstavljajo varuha celovitosti biodiverzitete, ki jo je v Sloveniji pomembno ohranjati, saj območje države predstavlja vročo biodiverzitetno točko. To je velika naravna prednost Slovenije.
Zato pozivamo:
- Ministrstvo za naravne vire in prostor, naj Vladi RS predlaga, da Republika Slovenija v Svetu EU spremembe Habitatne direktive ne podpre,
- Vlado RS, naj sprejme stališče in v Svetu EU glasuje proti spremembi Habitatne direktive,
- slovenske poslance Evropskega parlamenta, naj glasujejo proti spremembi Habitatne direktive.
Organizacije podpisnice:
Dinaricum, Društvo za raziskovanje, ohranjanje in trajnostni razvoj Dinaridov
Dondes, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije
PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj
CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp
Focus, društvo za sonaraven razvoj Slovenije
Destilator, klub trajnostnih rešitev
Društvo za dobrobit živali AniMa
INTERSO, Koper
Morigenos – slovensko društvo za morske sesalce
Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev
Društvo Proteus, gibanje za naravo in okolje Bela krajina
Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica
Društvo Ekologi brez meja
Društvo za zaščito mokrišč Zdravci
Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije
Društvo za zaščito živali Novo mesto
Društvo za zaščito živali Ljubljana
Kulturno ekološko društvo Smetumet
Prirodoslovno društvo Slovenije
Društvo S hrti za hrte Slovenija
Društvo študentov biologije
Društvo za pomoč živalim Repek
Društvo študentov naravoslovja
Eko krog – društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo
LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine
Društvo za varstvo okolja Bled
Slovensko društvo za zaščito voda
Terra Anima, društvo za poglobljeno ekologijo
Avtor naslovne fotografije: Robert Larsson/Unsplash
