Uvodno
Za reševanje podnebne krize ter prekomernega izkoriščanja in uničevanja naravnih virov in biodiverzitete ni hitrih tehničnih rešitev. Problemi, s katerimi se spopadamo zdaj, so posledice dolgotrajnih preteklih napačnih ravnanj človeških skupnosti. V preteklosti torej nismo dobro presodili dolgoročnih posledic naših ravnanj ali pa smo jih zapostavljali v lahkomiselnem pričakovanju, da lahko obvladujemo naravo. Če hočemo boljše stanje v prihodnje, morajo naša sedanja ravnanja voditi do posledic, ki bodo ustavile poglabljanje kriz in izboljšala stanje – pri tem pa govorimo o dolgoročnih procesih in razmišljanju. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi inovativne tehnične rešitve, ki pa bodo dobro delovale le v sozvočju z obnovljenimi naravnimi ekosistemi, katerih del smo in od katerih smo odvisni. Boljše bo naravno ravnovesje, bolj bo narava, in mi z njo, odporna na posledice podnebnih sprememb. Zato je narava naš največji zaveznik pri prilagajanju nanje.
V tem kontekstu se je za reševanje podnebne (in biodiverzitne krize) oblikoval koncept rešitev, ki je v angleščini poimenovan “nature based solutions” (NBS). Pojem je relativno nov, glede njegovega razumevanja obstajajo nejasnosti, v slovenščini pa imamo težave tudi z enotnim poimenovanjem. Vendar pa je to manj pomembno, če pojem vsi približno enako razumemo, ter bolj pomembno, če samo poimenovanje vpliva na razumevanje koncepta. Na naravi temelječe rešitve so namreč eden od gradnikov spremembe paradigme varstva narave – iz dosedanjega ohranjanja narave v ohranjanje in obnavljanje naravnih procesov. Na naravi temelječe rešitve moramo razumeti v tem kontekstu. Tako v okviru poimenovanja (in razumevanja) tega pojma v slovenskem jeziku nimamo konflikta različnih konceptov, temveč bolj evolucijo dosedanjih konceptov, ki stojijo za obstoječimi pojmi. Poimenovanja lahko ostanejo tudi enaka, važno je, da se napolnijo z novimi vsebinami.
Opredelitev na naravi temelječih rešitev
Koncept na naravi temelječih rešitev je bil prvič omenjen v publikaciji Svetovne banke leta 2008,[1] Mednarodno združenje za ohranjanje narave (International Union for Conservation of Nature – IUCN) pa se nanje sklicuje v dokumentu, ki je bil prvič predstavljen na srečanju pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja leta 2009.[2]
Evropska komisija je na naravi temelječe rešitve uradno opredelila leta 2015, in sicer kot rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, so stroškovno učinkovite, hkrati pa zagotavljajo okoljske, družbene in gospodarske koristi ter pomagajo graditi odpornost na učinke podnebnih sprememb. Take rešitve prinašajo več narave in bolj raznolike naravne značilnosti ter procese v mesta, krajine in morske krajine z lokalno prilagojenimi, učinkovitimi in sistemskimi posegi.[3]
Splošno sprejemljivo opredelitev je leta 2016 podal tudi IUCN. Na naravi temelječe rešitve so aktivnosti varovanja, trajnostnega upravljanja in obnove naravnih in preoblikovanih ekosistemov na način, ki učinkovito in prilagodljivo obravnava družbene izzive in sočasno zagotavlja človekovo dobrobit in koristi biotski raznovrstnosti.[4] IUCN je razvil tudi globalni standard na naravi temelječih rešitev.[5]
Leta 2022 so na naravi temelječe rešitve uradno opredelili tudi Združeni narodi, in sicer kot aktivnosti varstva, ohranjanja, obnove, trajnostne rabe in upravljanja naravnih ali preoblikovanih kopnih, vodnih, obalnih in morskih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo socialne, okoljske in gospodarske izzive ter sočasno zagotavljajo dobrobit ljudi, ekosistemske storitve, odpornost in koristijo biotski raznovrstnosti.[6]
Poseben pojem predstavlja tudi na ekosistemih temelječe prilagajanje. To v okviru celovite strategije prilagajanja združuje koriščenje biodiverzitete in ekosistemskih storitev ter vključuje trajnostno upravljanje, ohranjanje in obnavljanje ekosistemov za zagotavljanje storitev, ki pomagajo ljudem pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.[7] Ta koncept ni ločen od na naravi temelječih rešitev, temveč je del njega. Razvit je bil v okviru izvajanja Konvencije o biološki raznovrstnosti v letu 2009 in na srečanju pogodbenic COP10 leta 2010 še nekoliko razširjen, tako da trajnostno upravljanje za ohranjanje in obnovo ekosistemov upošteva sočasne družbene, gospodarske in kulturne koristi za lokalne skupnosti.[8]
Na naravi temelječih rešitev ne bi smeli obravnavati kot novega okoljskega načela, saj presegajo njegovo raven. Gre za način oblikovanja (načrtovanja in izvajanja) ukrepov – rešitev, ki hkrati naslavljajo družbene, okoljske in gospodarske izzive. Navdih črpajo iz narave in njenih procesov, tako da jih posnemajo, obnovijo ali na novo vzpostavijo ter s tem poleg rešitve izziva prinesejo dodatne koristi za naravo in ljudi ter njihovo večjo odpornost. Pri tem je pomembno učinkovito in prilagodljivo upravljanje.
Poimenovanje na naravi temelječih rešitev v našem prostoru
Prenos pojma na naravi temelječih rešitev nam dela kar nekaj težav, na katere sta opozorili tudi Dremel in Goličnik Marušić.[9] Najprej težavo predstavlja že sam prevod pojma, kar je razvidno iz naslednjih primerov:
- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja, ki govori tudi o na naravi temelječih rešitvah, se v slovenskem uradnem prevodu pojavijo kot “naravne rešitve”;[10]
- Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam, na naravi temelječe rešitve v uradnem prevodu navaja kot “sonaravne rešitve”;[11]
- Evropska podnebna pravila na naravi temelječe rešitve navaja na dveh mestih, v preambuli (32. točka) in v četrtem odstavku 5. člena – uradni slovenski prevod predpisa enkrat navaja, da gre za “sonaravne rešitve”, enkrat pa za “naravne rešitve”;[12]
- Smernice Evropske komisije o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje v ospredje postavljajo na naravi temelječe rešitve, ki jih uradni slovenski prevod navaja kot “sonaravne rešitve”. Smernice omenjajo tudi na ekosistemih temelječe rešitve, ki so prevedene kot “ekosistemske rešitve”;[13]
- Uredba 2024/1991 o obnovi narave, ki na naravi temelječe rešitve večkrat omenja v okviru preambule, te prevede dobesedno v “na naravi temelječe rešitve”.[14]
Foto: Aljoša Petek
Iz navedenega je razvidno, da se izvirni angleški pojem “nature based solutions” v slovenščino prevaja zelo raznoliko, kar v razumevanje koncepta vnaša dodatne nejasnosti. Poleg dobesednega prevoda sta med pogosteje uporabljenimi prevodi “sonaravne rešitve” in “naravne rešitve”. Pojma sta podrobneje raziskali Dremel in Marušić,[9] ki ugotavljata, da za izraz naravne rešitve v slovarjih ni najti razlage. Pojem sonaraven pa je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika definiran kot tak, “ki poteka vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave”, uporablja pa se v primerih, kot je spodbujanje sonaravne pridelave hrane, sonaravna reja domačih živali, sonaravno gospodarjenje, kmetovanje, sonaravni turizem, sonaravna arhitektura, sonaravno bivanje, sonaravni razvoj. V Urbanističnem terminološkem slovarju (2015) izraza sonaravne rešitve ni, navedena pa je besedna zveza sonaravni razvoj, ki je opredeljena kot sopomenka trajnostnega razvoja.[9] Tako uporabo je dejansko večkrat zaznati, npr. vabilo na razstavo Svetovna nagrada za sonaravno arhitekturo/Global Award for Sustainable Architecture.[15]
Glede sonaravnosti je edina zakonska opredelitev podana v Zakonu o gozdovih. Med uvodnimi opredelitvami pojmov je najti sonaravno gospodarjenje, ki je način ravnanja z gozdnimi ekosistemi, ki temelji na negi gozda in zagotavlja njihovo ohranitev, povečevanje pestrosti avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter vzpostavljanje biotskega ravnovesja. Sicer pa se ta pojem pojavlja v različnih gradivih in rabah. Tako je npr. sonaravno kmetijstvo izenačeno tudi z ekološkim kmetovanjem.[15] Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU se je do take rabe pojmov posebej opredelil in priporoča uporabo pojma ekološko kmetovanje, ki pa je del sonaravnega kmetijstva, ki je širši pojem.[16] Nadalje je pogosta raba tega pojma povezana z urejanjem voda, npr. Primeri sonaravnega urejanja površinskih voda,[17] Sonaravno urejanje voda v načrtovanju podeželskega prostora,[18] konferenca Sonaravne rešitve,[19] Navodilo za pripravo presoje vpliva posega na vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer na stanje površinskih voda kot priloga splošnih smernic s področja upravljanja z vodami.[20]
Po začetku intenzivnejšega navajanja na koncept na naravi temelječih rešitev v mednarodnem prostoru in EU dokumentih se je ta pojem začel kot neposredni prevod pogosteje uporabljati tudi v slovenskem prostoru – samostojno ali v kombinaciji s pojmom sonaravno kot sopomenko. Tako je Urbanistični inštitut leta 2021 pripravil poročilo o izvajanju sonaravnih/na naravi temelječih rešitev na področju urbanega razvoja,[21] Vključevanje načela “NBS – na naravi temelječih rešitev” v projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti je bilo predstavljeno na Mišičevih vodarskih dnevih 2023.[22]
Predlog Podnebnega zakona že vključuje opredelitev na naravi temelječih rešitev, in sicer kot “ukrepe za zaščito, ohranjanje, obnovo, trajnostno uporabo in upravljanje naravnih ali spremenjenih kopnih, sladkovodnih, obalnih in morskih ekosistemov.[23] Na naravi temelječe rešitve so ključni večnamenski ukrepi za učinkovito in prilagodljivo reševanje družbenih, gospodarskih in okoljskih izzivov, kot so podnebne spremembe, zmanjševanje tveganj za naravne nesreče in povečevanje podnebne odpornosti, zagotavljanje ekosistemskih storitev in koristi za biotsko raznovrstnost, zmanjševanje degradacije tal, dezertifikacije, zagotavljanje varne preskrbe s hrano in pitno vodo, zdravega okolja ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja”.
Foto: Aljoša Petek
Na naravi temelječim rešitvam pri urejanju voda je bil namenjen tudi posvet “Izzivi urejanja voda ob vključevanju na naravi temelječih rešitev”, ki ga je junija 2024 organizirala Direkcija RS za vode in na njem predstavila koncept na naravi temelječih rešitev v projektih za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti, kjer se ta prepleta s sonaravnimi rešitvami. Pri tem je podana tudi opredelitev sonaravne ureditve vodotokov kot ureditev, ki upoštevajo in posnemajo naravne hidromorfološke značilnosti vodotokov ter v največji možni meri omogočajo oziroma dopuščajo prisotnost značilnih hidromorfoloških procesov.[24] Podrobneje pa Repnik in soavtorji razčlenjujejo kriterije za opredelitev na naravi temelječih rešitev v projektih zmanjševanja poplavne ogroženosti.[25]
Ugotovimo lahko, da taka opredelitev za potrebe upravljanja voda pomembno napolni sicer tradicionalno rabljen pojem sonaravnega, in sicer z elementi, ki jih ponuja opredelitev na naravi temelječih rešitev Združenih narodov ali Evropske komisije. Sicer pa se je pojem sonaravno pred pojavom koncepta na naravi temelječih rešitev uporabljal predvsem kot sopomenka za trajnostno rabo naravnih virov ali gospodarjenje z njimi in v duhu definicije Slovarja slovenskega knjižnega jezika nakazuje na nekaj, kar je vzajemno, skladno, povezano z zakoni narave. Menimo, da na naravi temelječe rešitve predstavljajo nekaj več, to je namensko oblikovanje rešitev za naslavljanje podnebne in biodiverzitetne krize (vključno z obnovo narave), ki se je v preteklih obdobjih še nismo zavedali. Zato ta pojem težko povsem enačimo s pojmom sonaravno, ne da tega polnimo z dodatnimi elementi. Na področju upravljanja voda se namreč sonaravne ureditve v praksi največkrat udejanjijo zgolj kot prilagoditve inženirskih gradbenih ukrepov z uporabo naravnih materialov in/ali vključevanjem elementov narave v grajeno infrastrukturo, medtem ko so na naravi temelječe rešitve povsem svojstven koncept, ki daje prednost delovanju naravnih procesov pred gradnjo infrastrukture. Še več: poleg ohranjanja in obnove narave zahteva tudi opolnomočenje ljudi pri načrtovanju in upravljanju, ki mora biti dolgoročno prilagodljivo. Zato na naravi temelječe rešitve niso le še en tehnični koncept, ampak so tudi eden od nosilcev sprememb družbenih vzorcev.
Strinjamo pa se lahko s Pažem in Kobalom, da sami izrazi niso tako pomembni, pač pa je ključna dejanska izvedba posameznih rešitev, ob novih izrazih pa je pomembno, da jih različni deležniki enako razumemo.[26] Dlakocepiti pri tem ali ustvarjati ločene koncepte nima smisla. Pojem sonaravnosti ima v Sloveniji res najdaljšo tradicijo, vendar brez vsebinskega razvoja in pomenske obogatitve ne bo zajel bistva na naravi temelječih rešitev. Dokler pa pojem ni ustrezno vsebinsko napolnjen, bi bil najbolj primeren tudi neposreden prevod na naravi temelječih rešitev.
Usmeritve za prilagajanje podnebnim spremembam z na naravi temelječimi rešitvami
Podnebne politike vse intenzivnejše povezujejo blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje z istočasnim naslavljanjem biodiverzitetne krize in potrebo po obnovi narave. Na srečanju pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja (COP27, 2022) je bil sprejet načrt Šarm el Šejk, ki poudarja pomembnost ohranjanja in obnove narave za doseganje ciljev pariškega sporazuma in spodbuja države k na naravi temelječim rešitvam in ekosistemskim pristopom za blaženje in prilagajanje.[27] Predsedstvo tega srečanja, Nemčija in IUCN, pa je napovedalo pobudo ENACT za na naravi temelječe rešitve, tj. partnerstvo za spodbujanje skupnega prizadevanja naslavljanja podnebnih sprememb, degradacije ekosistemov in izgube biodiverzitete z na naravi temelječimi rešitvami.[28] Na naravi temelječe rešitve vključuje tudi Kunming-Montrealski globalni sporazum (posebej cilji 8, 11 in 12), ki je bil sprejet na srečanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15, 2022)[29] in resolucija XIV.17 Ramsarske konvencije o mokriščih.[30] Prav tako tudi znanstveni telesi podnebne (IPCC) in biodiverzitetne konvencije (IPBES) prepoznavata pomen na naravi temelječih rešitev pri reševanju podnebno-biodiverzitetne krize.
Na podlagi Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030[10] in Strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam[11] Evropska podnebna pravila[12] v 5. členu določajo, da države v svojih nacionalnih strategijah prilagajanja spodbujajo na naravi temelječe rešitve, na podlagi tega člena pripravljene Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje[31] pa posebej pojasnjujejo značilnosti/aspekte na naravi temelječih rešitev, pomembnih za prilagajanje. Upoštevajoč poročilo Evropske okoljske agencije[32] navajajo, da na naravi temelječe rešitve, ki zmanjšujejo izpostavljenost in ranljivost ob učinkih podnebnih sprememb in s tem povečujejo prilagoditveno zmožnost, vključujejo različne ravni ukrepanja:
- ohranjanje in obnavljanje naravnih ekosistemov na lokacijah, kjer zagotavljajo ekosistemske storitve, ki so ključne za prilagajanje in obvladovanje tveganj nesreč;
- trajnostno upravljanje in krepitev podnebne odpornosti upravljanih ekosistemov za zagotavljanje več ekosistemskih storitev;
- ustvarjanje novih načrtovanih ekosistemov za posebne potrebe prilagajanja.
Viri:
[1] Biodiversity, climate change, and adaptation: nature-based solutions from the World Bank portfolio (English), 2008, World Bank Group. https://documents.worldbank.org/en/publication/documents-reports/documentdetail/149141468320661795/biodiversity-climate-change-and-adaptation-nature-based-solutions-from-the-world-bank-portfolio
[2] No time to lose – make full use of nature-based solutions in the post-2012 climate change regime, IUCN. https://iucn.org/sites/default/files/import/downloads/iucn_position_paper_unfccc_cop_15_1.pdf
[3] Towards an EU Research and Innovation Policy Agenda for Nature-Based Solutions & Re-Naturing Cities, Final report of the Horizon 2020 expert group on ‘Nature-based solutions and re-naturing cities’, 2015, Evropska komisija. https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/fb117980-d5aa-46df-8edc-af367cddc202
[4] Nature-based Solutions to address global societal challenges, 2016, IUCN. https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2016-036.pdf
[5] IUCN global Standard for Nature-Based Solutions, 2020. https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2020-020-En.pdf
[6] Resolution adopted by the United Nations Environment Assembly on 2 March 2022.
https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/39864/NATURE-BASED%20SOLUTIONS%20FOR%20SUPPORTING%20SUSTAINABLE%20DEVELOPMENT.%20English.pdf?sequence=1&isAllowed=y
[7] Connecting Biodiversity and Climate Change Mitigation and Adaptation: Report of the Second Ad Hoc Technical Expert Group on Biodiversity and Climate Change. Montreal, Technical Series No. 41, 2009, Sekretariat Konvencije o biološki raznovrstnosti. https://www.cbd.int/doc/publications/cbd-ts-41-en.pdf
[8] COP 10 Decision X/33 on Climate Change and Biodiversity, 2010. https://www.cbd.int/decision/cop?id=12299
[9] Dremel, Manca in Goličnik Marušić Barbara, Kaj so nature-based solutions (NBS) in kako jih prevajamo, 2021, Urbani izzivi št. 12. https://www.urbaniizziv.si/Portals/urbaniizziv/Clanki/2021/uizziv-31-20211-S-11.pdf
[10] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, Vračanje narave v naša življenja, COM(2020) 380, 20.5.2020. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=celex%3A52020DC0380
[11] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko -socialnemu odboru in Odboru regij, Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2021) 82, 24.2.2021. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52021DC0082
[12] Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila), Uradni list EU 243, 9.7.2021. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:32021R1119
[13] Obvestilo Komisije Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje, (2023/C 264/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52023XC0727(01)
[14] Uredba (EU) 2024/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2024 o obnovi narave in spremembi Uredbe (EU) 2022/869, Uradni list EU 2024/1991, 29.7.2024.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX%3A32024R1991&qid=1722240349976
[15] Kosi, Danilo, Sonaravno kmetijstvo v Sloveniji, Geografski vestnik 76-2, 2004, 43–52. https://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv76-2-kosi.pdf
[16] Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, 2010. http://www.dkas.si/?id=1,2,599
[17] Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Terminološka svetovalnica, 26.9.2013. https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/ekolosko-kmetijstvo
[18] Primeri sonaravnega urejanja površinskih voda, 2013, Inštitut za vode Republike Slovenije. https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/453545/mod_resource/content/1/PRIMERI%20SONARAVNIH%20UREDITEV.pdf
[19] Strassberger, Silva, Sonaravno urejanje voda v načrtovanju podeželskega prostora, magistrsko delo, 2015, Univerza v Ljubljani, magistrsko delo. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32540
[20] Slovensko društvo za zaščito voda, vabilo na mednarodno konferenco sonaravne rešitve, 2019. https://sdzv-drustvo.si/novice/mednarodna-konferenca-sonaravne-resitve/
[21] Priloga 3 splošnih smernic s področja upravljanja z vodami, Navodilo za pripravo presoje vpliva posega na vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer na stanje površinskih voda, 2022. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/DRSV/Dokumenti/Navodila_Smernice/2022/PRILOGA-3_jan-2022.pdf
[22] Priprava predlogov in priporočil za razvoj programov in ukrepov v podporo prostorskemu in urbanemu razvoju, Poročilo o izvajanju sonaravnih/ na naravi temelječih rešitev na področju urbanega razvoja, 2021, Urbanistični inštitut Slovenije. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MNVP/Dokumenti/Urbani-razvoj/izvajanje_sonaravnih_resitev_porocilo.pdf
[23] E-demokracija, Podnebni zakon, predlog (18.7.2024). https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=16041
[24] Repnik, Petra, Načelo NBS v projektih za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti, 2024 Direkcija za vode, predstavitev na posvetu Izzivi urejanja voda ob vključevanju na naravi temelječih rešitev. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/DRSV/Dokumenti/Dogodki/1-Petra-Repnik_DRSV_Izzivi-urejanja-voda-in-NBS_izhodisca.pdf
[25] Repnik P., mag. Kodre N., Mazi T., Kropf B., Đurović B., Habinc M., Vključevanje načela »NBS – na naravi temelječe rešitve« v projekte za zmanjševanje poplavne ogroženosti, 2023, Zbornik Mišičev vodarski dan, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. in Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o. https://www.mvd20.com/mvd34/MVD34-pdf.pdf
[26] Papež J., Kobal M., Sonaravno urejanje voda na hudourniških območjih, 2020, 36. Gozdarski študijski dnevi “VODA IN GOZD”. http://gsd.bf.uni-lj.si/2020/Prispevki/17_Papez_Kobal.pdf
[27] Sharm el-Sheikh Implementation Plan, 2022, Združeni narodi. https://unfccc.int/documents/624444
[28] IUCN, ENACT. https://iucn.org/our-work/topic/nature-based-solutions-climate/our-work/enact-enhancing-nature-based-solutions
[29] Kunming-Montreal Global Biodiversity Framework, 2022, Združeni narodi. https://www.cbd.int/gbf
[30] Resolution XIV.17, The protection, conservation, restoration, sustainable use and management of wetland ecosystems in addressing climate change, 2022, Združeni narodi. https://www.ramsar.org/sites/default/files/documents/library/xiv.17_climate_change_e.pdf
[31] Obvestilo Komisije: Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje (2023/C 264/01). https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52023XC0727(01)
[32] Nature-based solutions in Europe: Policy, knowledge and practice for climate change adaptation and disaster risk reduction, 2021. https://www.eea.europa.eu/publications/nature-based-solutions-in-europe/
Avtor naslovne fotografije: Aljoša Petek
