Okoljsko poročilo mora vsebovati informacije, potrebne za celovito presojo vplivov plana na okolje, pri njegovi pripravi pa se praviloma uporablja obstoječe znanje in postopki vrednotenja ter upošteva vsebina in natančnost plana. Vsebovati mora zlasti naslednje informacije:
– opis vsebine in ciljev plana, vključno s podatki o območju plana in njegovi površini ter razmerju do drugih ustreznih planov;
– opis in oceno pomembnih vidikov stanja okolja in verjeten razvoj stanja okolja, če se plan ne bi izvedel;
– okoljske značilnosti območij, ki bi lahko bila pomembno prizadeta;
– navedbo morebitnih okoljskih problemov, ki so pomembni za plan, predvsem tistih, ki so povezani z varovanimi območji in drugimi območji s posebnim pravnim režimom;
– okoljske cilje, ki so pomembni za plan, ter način upoštevanja teh ciljev in vseh okoljskih vidikov pri pripravi plana;
– okoljske cilje plana z obrazložitvijo njihove določitve, uporabljena merila vrednotenja za ugotovitev vplivov plana in njihovo vrednotenje z utemeljitvijo izbora in načina uporabe, uporabljene metode ter oceno vplivov izvedbe plana na okoljske cilje plana;
– pomembne vplive plana na okolje, ki so lahko neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni, pozitivni in negativni, in se nanašajo na biotsko raznovrstnost, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino, prebivalstvo in zdravje ljudi ter njihova medsebojna razmerja;
– pomembne vplive plana na nastanek ali povečano nevarnost nastanka naravne ali druge nesreče;
– predvidene ukrepe za preprečitev, omilitev in čim popolnejšo odpravo posledic kakršnihkoli pomembnih bistvenih ali uničujočih vplivov plana na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: omilitveni ukrepi);
– opis razlogov za izbiro obravnavanih možnih alternativ;
– opis poteka izdelave okoljskega poročila skupaj z vsemi težavami (npr. tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja in izkušenj pri zbiranju potrebnih informacij);
– opis predvidenih načinov za spremljanje stanja okolja pri izvajanju plana;
– povzetek ugotovitev okoljskega poročila z obrazložitvijo.
Več glej tudi Celovita presoja vplivov na okolje in na spletni strani MOP.
Ministrstvo spodbuja zagotavljanje kakovosti poročil. V ta namen objavlja katalog strokovnih znanj, priporočil in smernic za izdelavo poročil na svetovnem spletu ter po potrebi organizira usposabljanje za izdelovalce poročil. Na svetovnem spletu ministrstvo vodi evidenco oseb, ki so izdelale poročila.
Nosilci urejanja prostora (NUP), ki sodelujejo pri CPVO, se hkrati opredelijo tudi do okoljskega poročila. Če se izvaja združen postopek, se v mnenjih hkrati opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov predlagane najustreznejše variante na okolje oziroma PS (čl. 88/II ZUreP-2).
Čezmejni vplivi: če se država članica EU odloči, da bo sodelovala pri CPVO, se sodelovanje z drugimi državami članicami izvede po določbah ZVO-1 (čl. 88/III ZUreP-2).