Pogosta vprašanja in odgovori

/Pogosta vprašanja in odgovori
Pogosta vprašanja in odgovori2019-05-15T12:03:36+00:00

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovore smo zbrali na podlagi primerov, ki nam jih posredujete uporabniki in jih obravnavamo v okviru naše Zelene svetovalnice. Vprašanja smo zbrali na podlagi pogostosti. Nobeno vprašanje in odgovor se ne nanašata na konkretni primer; anonimnost uporabnikov Zelene svetovalnice je zagotovljena.

Varstvo okolja

Svetujemo vam, da:

Pred pristojnim sodiščem lahko podate civilno tožbo na podlagi 99. člena v povezavi z 75. členom Stvarnopravnega zakonika ali pa 133. člena Obligacijskega zakonika.

Preberi več

Svetujemo vam, da:

  • najprej pridobite dodatne informacije in dokumente, ki bi vam koristile za razjasnitev problema (npr. okoljevarstvenemu dovoljenju, poročila o zbiranju in obdelavi odpadkov, morebitne inšpekcijske zapisnike);
  • se posvetujete z odvetnikom o možnosti vložitve civilne tožbe na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ali Obligacijskega zakonika (OZ).
Preberi več

Svetujemo vam, da:

  • podate prijavo ustrezni inšpekcijski službi. V primeru sežiganja odpadkov, je pristojen Inšpektorat RS za okolje in prostor. Kurjenje in uporaba odprtega ognja v naravnem okolju sodijo v pristojnost nadzora Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
  • v primeru sežiganja odpadkov v krajinskih parkih ali drugih zavarovanih območjih, kjer velja strožji varstveni režim, obvestite upravitelja krajinskega parka ter pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave s pobudo, da tudi oni posredujejo ustrezno pobudo inšpekcijski službi;
  • v primeru hujšega onesnaženja podate kazensko ovadbo, pri čemer je potrebno za vsak ukrep predložiti čim več konkretnih dokazov, ki utemeljujejo sum kršitve.
Preberi več

Svetujemo vam, da:

  • najprej pridobite informacije o lastništvu nepremičnin, na katerih se nahaja odlagališče gradbenih odpadkov;
  • v primeru nezakonitega odlaganja gradbenih odpadkov lahko podate prijavo pristojni inšpekcijski službi;
  • v primeru, da nastaja iz odlaganja odpadkov okoljska škoda (večja škoda na vodi, zavarovanih vrstah živali ali habitatih in tleh (po 110a. do 110i. členu ZVO-1) je možno prijaviti tudi okoljsko škodo na Agencijo RS za okolje;
  • v primeru kaznivega dejanja, lahko pri pristojnem sodišču vložite kazensko ovadbo.
  • v primeru, da predmetno ravnanje odlaganja odpadkov povzroča vznemirjanje oziroma povzroča škodo, pa vam svetujemo, da se pozanimate o možnosti vložitve civilnih tožb na podlagi Stvarnopravnega zakonika ali Obligacijskega zakonika.
Preberi več

Svetujemo vam, da:

Preberi več

Svetujemo vam, da:

Preberi več

Svetujemo vam, da:

  • Se za reševanje težave najprej opravijo meritve hrupa, ki bodo pokazale, ali le-ta presega mejne vrednosti, določene z Uredno o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
  • Se v primeru hrupa, ki presega mejne vrednosti, posvetujete z odvetnikom o možnosti vložitve tožbe.
Preberi več

Urejanje prostora

Večina občin omogoča samostojen vpogled v OPN – občinski prostorski načrt preko spletnih strani ali portalov kot sta PISO in iObčina, podatki o prostorskih aktih vseh občin so zbrani tudi na internetnem portalu države (Prostorski informacijski sistem).

Pazite, občinski prostorski akti so sestavljeni iz več delov, običajno so to vsaj odlok, grafika in priloge. Pri iskanju informacij o pogojih rabe prostora in gradnje je treba upoštevati vse sestavine akta.

V našem naselju se vrstijo novogradnje, ki vznemirjajo prebivalce, novi objekti so veliko večji kot starejši, gradi se tudi na območjih, ki so včasih veljala za nezazidljiva, nove gradnje so v skladu s prostorskimi akti občine, kaj lahko storijo prebivalci?

Najbolj učinkovito je lahko sodelovanje v zgodnjih fazah načrtovanja, med pripravo prostorskih aktov, še preden so sprejete odločitve in usklajeni vsi pogoji načrtovanja. Takrat so še odprte možnosti za različne dogovore in usklajevanje interesov med akterji.

Prebivalci morajo biti zato, da bi lahko pravočasno in kar se da učinkovito sodelovali pri načrtovanju razvoja v lokalnem okolju, pozorni in se zanimati za občinsko prostorsko načrtovanje, za izdelavo in vsebino občinskih prostorskih načrtov (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) ter se odzivati na vabila občine k sodelovanju na javnih delavnicah in razpravah. Izkoristiti morajo pravico do seznanjenosti z načrtovanimi spremembami in zahtevati od pristojnih (občine) razumljiva pojasnila o načrtovanih posegih in spremembah, ki jih bodo povzročile v okolju.

Učinke sodelovanja prebivalcev pri načrtovanju prostorskega razvoja lahko pomembno izboljša povezovanje. Medsebojno povezani prebivalci so bolj prepričljivi sogovorniki v procesih usklajevanja in priprave prostorskih načrtov ter tudi bolj uspešni v drugih fazah urejanja, pri skupnostnem upravljanju lokalnega okolja.

V primeru organiziranega delovanja lahko prebivalci povezani v civilno iniciativo, pod določenimi pogoji, uveljavljajo tudi pravno varstvo javnih interesov za katere se zavzemajo. V primeru problemov, ki presegajo lokalno okolje, se lahko prebivalci za nasvet in pomoč pri sodelovanju obrnejo na nevladne organizacije s področja urejanja prostora ali varstva okolja.

V veliko pomoč je prebivalcem, ki se zanimajo za urejanje prostora in varstvo okolja lahko spletna stran Zagovorniki okolja na kateri so podrobno predstavljeni sistem urejanja prostora in varstva okolja ter postopki priprave posameznih vrst prostorskih aktov in okoljskih dokumentov. V posebnem zavihku deluje povezava na Zeleno svetovalnico, to je možnost za pridobitev hitrega neodvisnega pravnega nasveta.

Vedno, tudi če se prebivalci problemov, ki jih v njihovem okolju povzročajo veljavni prostorski akti zavedo kasneje, torej že po sprejetju prostorskega akta, je dobro, da o tem kaj menijo obvestijo občino kot tudi, da podajo javno pobudo za spremembe akta, če ocenjujejo, da je to potrebno.

V postopku priprave državnega prostorskega načrta smo prizadeti prebivalci ostali brez podpore občine, kaj lahko storimo? Občina se s predlaganimi rešitvami strinja, prebivalci pa želimo, da se vplivno območje načrtovanega posega razširi in da se v presoja vplivov na okolje vključi bližnja poseljena območja in zagotovi izvedbo ustreznih omilitvenih ukrepov.

Kadar imajo prebivalci občutek, da je občina pozabila na njih, je dobro, da jo na to spomnijo.  Občinska vodstva in uprave si prizadevajo zadovoljiti širok spekter lokalnih interesov in ustvariti kar najboljše pogoje za razvoj občine, zato se pogosto srečuje s pobudami in investitorji, ki na območju občine uveljavljajo svoje interese. V želji po omogočanju družbenega in gospodarskega napredka se včasih zgodi, da oblast interesov in želje prebivalcev ne upošteva v tolikšni meri, kot bi slednji želeli.

Dobro je, da prebivalci spremljajo procese prostorskega načrtovanja na svojem območju in da skušajo svoja pričakovanja pravočasno predstaviti predstavnikom občine in investitorjem. Če v teh razgovorih niso uspešni, je priporočljivo, da svoje ugovore javno predstavijo in da razmislijo, kako bodo ukrepali v nadaljevanju. Med drugim je v takem primeru tudi skrajni čas za povezovanje in tudi za oblikovanje  civilne iniciative. V procesu priprave prostorskih aktov imajo prizadeti občani možnost, da svoje mnenje o posegih posredujejo v formalno proceduro v okviru javnih razprav in razgrnitev. Organizirani v civilno iniciativo lahko praviloma dosežejo za lokalno skupnosti in okolje boljše rešitve kot vsak posamezno.

Prakse vodenja občine in vključevanja prebivalcev v delo občine in v prostorsko načrtovanje so različne. V nekaterih občinah se predstavniki lokalne uprave in oblasti s prebivalci redno posvetujejo, občina zato dobro pozna pričakovanja in potrebe prebivalcev in jih lahko upošteva, nestrinjanja so redka. Kjer običajne poti sodelovanja s prebivalci od posvetovanj do javnih razprav ne delujejo, se pri prebivalcih lahko razvije občutek nemoči in ta ob napovedi večjih sprememb v lokalnem okolju lahko povzroči zaščitniški odziv prebivalcev, nakopičeno nezadovoljstvo se odrazi kot nasprotovanje spremembam v bivalnem okolju. V takih primerih prebivalci pogosto poskušajo vplivati na občino tudi povezano, preko organizirane interesne skupine ali civilne iniciative.

Civilne iniciative organizirajo različne dejavnosti, zbore ljudi in proteste, pišejo peticije občinskim in državnim organom, obveščajo o dogajanju medije in šrišo zainteresirano skupnost. S svojo dejavnostjo ustvarjajo pritisk na nosilce lokalne oblasti in si prizadevajo uveljaviti želene rešitve.

Civilne iniciative so lahko koristne, preko njih probleme na katere opozarjajo prebivalci spozna več ljudi in s tem se povečajo možnosti, da se aktivira politična volja za ugodno razrešitev problemov. Slabost civilnih iniciativ sta lahko velika polarizacija stališč (za in proti) in izražanje nestrpnosti do drugače mislečih.

Živimo v območju mešane rabe, število dejavnosti in uporabnikov v območju se po opustitvi proizvodnje povečuje, dogajajo se tudi različne nesreče, čas izvajanja dogodkov se podaljšuje, razmere v lokalnem okolju se poslabšujejo, prebivalci želimo, da se prekine negativni tok dogajanja, zagotovi javni red in snago ter spodbudi proces celostne prenove območja .

Pomembno je, da prebivalci o neželenem dogajanju v svojem bivalnem okolju obveščajo občino in tako najprej dosežejo, da se oblast začne zavedati problemov v območju. Opozarjanje na razmere prispeva k temu, da se politična oblast in lokalni akterji odzovejo in ustvarijo se priložnost za oblikovanje rešitev, hitrih ukrepov za izboljšanje pogojev bivanja in tudi bolj strateških in celovitih rešitev, ki vodijo k celoviti prenovi in reorganizaciji rabe.

Program celostne prenove območja v mešani rabi in lastništvu je organizacijsko in vsebinsko zahtevna naloga, njen zagon lahko sprožijo tudi angažirani prebivalci. Vključevanje prebivalcev v proces  priprave programa prenove je potrebno v vsakem primeru, če so prebivalci aktivni že v fazi prepoznave problemov, je lahko proces priprave produktivnejši.

Več časa nas že moti, kako se obrezuje drevesa v naši občini, obrezovanje je zelo obsežno, reže se tudi debele veje in močno spreminja podobo dreves in našega okolja, po nekaterih ocenah bo to imelo v prihodnosti velik vpliv na zdravstveno stanje dreves in na njihove funkcije in koristi, ki jih drevesa zagotavljajo prebivalcem in mestnemu okolju.

Na nestrokovno obrezovanje dreves odločno opozorite občino, to je tako predstavnike lokalne oblasti kot občinskih strokovnih služb, ki skrbijo za javne zelene površine. Vzdrževanje dreves sodi na področje urejanja javnih zelenih površin in obvezne lokalne gospodarske javne službe “urejanje in čiščenje javnih površin” (ZVO-1).

Pomembno je, da politična oblast in občinske strokovne službe izvedo, da se prebivalci ne strinjajo s prakso obrezovanja in da si prizadevajo za uveljavitev sprememb. Na občini vam bodo razložili, kaj se dogaja v prostoru, politični akterji pa se bodo lahko zavzeli za potrebne spremembe, od izvajalca del bodo zahtevali strokovno ustreznejše ravnanje.

Če boste izvedeli, da se težave z nestrokovnim delom nanašajo na drevesa, ki so v zasebni lasti, vztrajajte, pridobite od odgovornih pojasnila o tem, zakaj se občina ne zavzame za varovanje javnih koristi, ki jih zagotavljajo drevesa, opozorite na problem medije in predstavnike države.

Področje dela z urbanim drevjem je pri nas zakonsko neurejeno, obveznosti in pogoji vzdrževanja niso določeni z nobenim splošno zavezujočim predpisom, uveljavljena niso ne enotna pravila ne strokovne kvalifikacije za delo z drevesi. So pa občine dolžne zagotoviti izvajanje javne gospodarske službe urejanje in čiščenje javnih površin v okvir katere sodi tudi ravnanje z drevjem.

Večina občin se zaveda pomanjkljivosti aktualnega zakonskega okvira in si prizadeva za kakovost svojih strokovnih služb in izvajalcev del na javnih zelenih površinah in drevesih, na področje upravljanja z zasebnimi drevesi pa se zaradi pravnih zadržkov občine ne spuščajo. Ministrstvo za okolje in prostor se je na pravno praznino odzvalo in v novem Zakonu o urejanju prostora (2017) opredelilo možnost, da občine z odlokom o podobi naselij in krajine ustvarijo pravno podlago za strokovno bolj primerno ravnanje z vsem drevjem v naselju. Prebivalci lahko občino s kritičnimi odzivi na ravnanje z drevjem spodbudijo k pripravi takega odloka in ukrepanju ne glede na lastništvo dreves. 

Vedno več prebivalcev se pritožuje zaradi sekanja odraslih, na videz, povsem zdravih dreves v naši občini, radi bi preprečili škodo, ki jo povzroča nepotrebno sekanje odraslih dreves, na občini pravijo, da to ni mogoče, ker so drevesa v zasebni lasti.

Prebivalci se lahko zavzamejo za zaščito odraslih dreves in pozovejo politično oblast, da občina vsa odrasla drevesa v naselju zaščiti pred nedovoljenim sekanjem zaradi širših javnih koristi urbanega drevja. Občina mora nato drevesa evidentirati in oblikovati pravila ravnanja in organizirati strokovno službo, ki bo izvajala naloge kot so izdaja dovoljenj za sekanje, določitev pogojev za nadomestno saditev, nadzor nad stanjem in svetovanje.

Izkušnje iz tujine pričajo, da so meščani praviloma zelo dovzetni za tak način ukrepanja lokalnih oblasti, da razumejo pomen dreves in spoštujejo varstvo javnih koristi dreves, ki so v njihovi lasti. Nekateri prebivalci mest se tudi pri nas še spominjajo, da je bila taka praksa ravnanja z drevesi v preteklosti običajna. Dovoljenje za posek preprečuje nepotrebno sekanje, zagotavlja nadomestno saditev dreves in omogoča nadzor nad stanjem. 

Slovenske občine lahko po novem odrasla drevesa v naseljih zaščitijo s pomočjo občinskega odloka o podobi naselij in krajine in si s tem zagotovijo tudi pravno podlago za varstvo dreves v zasebni lasti. Rešitev predvideva novi zakon o urejanju prostora (ZUREP -2). 

V naselju so se začeli pojavljati znaki in table z napisi »privatno zemljišče«, ki so jim dodani tudi dodatni pripisi kot na primer, da je prehod čez območje prepovedan, ali da je parkiranje pred objektom dovoljeno samo lastnikom in prebivalcem določenega objekta.

Te znake običajno na zasebnih zemljiščih postavljajo lastniki, včasih po njihovem naročilu upravniki stanovanjskih stavb. Namen teh znakov je uveljavljati red in pravila rabe prostora na zemljiščih, ki so v zasebni lasti niso pa ograjena in zato dajejo vtis, da so v prosti javni rabi. Kršenje tako zapisanih prepovedi ni kaznivo, je pa pričakovano, da se jih uporabniki držijo in da tako spoštujejo voljo lastnikov.