Devet aktivistov, ki Zemljo branijo pred nasilnimi napadi

Na planetu z milijardo prebivalcev devet posameznikov predstavlja številčno šibko manjšino, ki se bori proti globalni korupciji glede pravic do zemlje.

Posamično gre za zgodbe o pogumu in tragediji. Skupaj pripovedujejo zgodbo o naravi pod vse bolj nasilnim napadom. The Guardian je pripravil serijo portretov devetih posameznikov, ki tvegajo svoja življenja za zaščito pravic zemlje in okolja v nekaterih najbolj oddaljenih ali zaradi sporov prizadetih regijah.

Od »koralnega trikotnika« in Sierre Madre do Amazonke in zahodnoafriške savane so ujeti v boju proti nezakonitem ribolovu, industrijskem kmetijstvu, divjim lovcem, onesnaževalcem ter rudarjem. Večina se je srečala z uboji ali aretacijami sodelavcev, družinskih članov ali prijateljev. Dva imata telesne straže. Nekateri pravijo, da se vsak dan zbudijo hvaležni za življenje. Pogosto jih kriminalizirajo, označujejo kot teroriste ali jih njihovi sovražniki predstavljajo kot nasprotnike razvoju. Vsi so odločeni, da nadaljujejo svoj boj kljub skoraj vedno prisotnim in vse večjim tveganjem.

Glede na posodobljeno oceno Global Witness je bilo lani umorjenih rekordnih 207 zagovornikov okolja, The Guardian, pa, kadar je to mogoče, objavlja njihove zgodbe. Okoljski zagovorniki so se znašli na preseku med tistimi, ki spodbujajo ohranjanje narave, in tistimi, ki spodbujajo potrošnjo; so tudi na preseku med tistimi, ki spodbujajo ohranjanje narave, in tistimi, ki spodbujajo potrošnjo. Z vse bolj omejenimi viri ta konflikt postaja vse bolj nasilen. Ekstraktivne industrije pridobivanja mineralnih surovin financirajo kampanje novih generacij političnih voditeljev: Rodriga Duterteja na Filipinih, Recepa Tayyipa Erdoğana v Turčiji, Donalda Trumpa v Združenih državah Amerike in Jaira Bolsonara v Braziliji. S sprejemom financiranja so se ti voditelji zavezali k spodkopavanju že tako nizkih standardov pravne zaščite, ki jih zagovorniki okolja in avtohtona ljudstva lahko uporabljajo za nasprotovanje rudnikom, kmetovanju ter tovarnam.

Velik del umorov je povezan z vladnimi varnostnimi silami, zlasti na Filipinih, ki so za aktiviste najbolj nevarna azijska država. Številne druge umore izvajajo tolpe, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je prišlo do več kot polovice vseh smrti.

Največji delež preganjanja zagovornikov okolja beležijo regije z največjo naravno in etnično raznolikostjo. Največ smrti je zabeleženih v Braziliji, državi z najobsežnejšim amazonskim gozdom, sledijo ji Filipini, ki so v središču koralnega trikotnika. Sledita Kolumbija, ponovno država z obsežnim amazonskim gozdom, in Demokratična republika Kongo, država z najobsežnejšo gozdno površino v Afriki, kjer so bile skoraj vse žrtve gozdni čuvaji. Do največjega poslabšanja je prišlo v Mehiki, kjer je vladna odobritev rudarstva in kmetijskih koncesij na avtohtonem ozemlju prispevala k petkratnemu povečanju števila umrlih v preteklem letu.

Velik problem je nekaznovanost. Zagovorniki okolja so pogosto oropani pravice do zemlje s strani koruptivnih zakonodajalcev in lokalnih politikov. Ko se uprejo, so kriminalizirani. Za njihov umor nihče ni kaznovan.

Večina zagovornikov na teh območjih in v svetovnem merilu izhaja iz avtohtonih ljudstev ali revnih temnopoltih skupnosti, ki so bile skozi desetletja ali stoletja potisnjene na obrobje družbe. Ni naključje, da je narava najbolj radodarna, kjer so viri neizkoriščeni in kjer zakon – če se sploh izvaja – običajno služi kot orodje za izkoriščanje in ne za pravičnost.

Ti nizko intenzivni konflikti se redko pojavljajo v medijih, saj so le redko enoznačni, ne ogrožajo statusa quo in ker so lokalne oblasti ter podjetja, ki nas oskrbujejo, vpleteni, četudi pogosto posredno. Večina teh aktivistov se bori proti našim kratkoročnim interesom in za našo dolgotrajno blaginjo. Po eni strani se upirajo ekstraktivnim podjetjem, ki potrošnikom zagotavljajo kavo, palmovo olje, ribe in titan, aluminij ter baker za naše prenosne računalnike, mobilne telefone in avtomobile. Po drugi strani pa so najbolj učinkoviti varuhi biotske raznovrstnosti in podnebne stabilnosti na globalni ravni.

Med njihovimi sporočili so poziv potrošnikom k premišljenim nakupom, vključno s premislekom o dobavnih verigah in bojkotu podjetij ter izdelkov, ki so povezani z nasiljem. Opozarjajo tudi na nujnost širših političnih sprememb: krepitev globalne podpore pravici do zemlje, odgovornosti, transparentnosti, strožje predpise za podjetja in več prizadevanj za kaznovanje korumpiranih uradnikov in vodij tolp, ki pogosto stojijo za umori.

Prav tako si prizadevajo za večjo mednarodno izpostavljenost in solidarnost v tem, kar vse bolj spominja na vrsto zadnjih uporov za naravo.

Barbara Marić