Analiza o stroških sodnih postopkov v okoljskih zadevah

Plačilo stroškov sodnih postopkov v primeru izgube tožbe so resna ovira za nevladne organizacije in za posameznike, da bi vložili tožbo proti onesnaževalcu. Po pravilih kontinentalnega prava, ki veljajo tudi pri nas velja, da »poraženec plača« stroške postopka. Konkretno to pomeni, da tisti, ki tožbo izgubi nosi vse svoje stroške in stroške svojega odvetnika, nasprotni strani pa je dolžan povrniti tudi stroške njegovega odvetnika in druge stroške. Tako so v okoljskih zadevah predvsem problematični stroški dokazovanja (npr. meritve emisij akreditiranega izvajalca meritev emisij), ki jih mora založiti tisti, ki tak dokaz predlaga, v celoti pa jih na koncu nosi, če ne uspe upravičiti svojega tožbenega zahtevka. Ta sklop problemov praktično predstavlja nepremostljivo oviro pri uveljavljanju okoljskih zahtevkov pred sodišči, kar se posledično kaže tudi v skromni sodni praksi. Na drugi strani pa Aarhuška konvencija pravi, da sodni postopki ne smejo biti pretirano dragi. Kaj to pomeni, smo raziskali v analizi.

Barbara Marić