PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je v sodelovanju s Focusom, društvom za sonaraven razvoj, pripravil pravno analizo pripravljenosti Slovenije na prenos nove evropske Direktive 2024/1760 o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti (CS3D), ki je bila potrjena junija 2024, države članice pa imajo do 26. julija 2027 čas, da direktivo prenesejo v svojo nacionalno zakonodajo. Direktiva namreč stremi k zagotavljanju spoštovanja okolja in človekovih pravic s strani velikih korporacij, ki poslujejo v EU.
Študija predstavlja pomemben prispevek k razpravi o implementaciji trajnostnih standardov v Sloveniji ter odpira ključna vprašanja o odgovornosti podjetij v času podnebne krize.
Ena osrednjih novosti direktive je zahteva po oblikovanju in izvajanju načrta za prehod za blaženje podnebnih sprememb. Analiza ugotavlja, da bi Slovenija ta del direktive lahko prenesla brez večjih zakonodajnih sprememb, je pa učinkovitost odvisna od načina ureditve.
Tako je ključnega pomena, da bo organ, ki bo pristojen za izvajanje in nadzor CS3D pravno in funkcionalno neodvisen, z jasnimi pristojnostmi, zadostnimi viri in možnostjo izrekanja sankcij. V Sloveniji je na področju izvajanja določb CS3D več nadzornih organov, ki pa glede na določbe CS3D niso primerni za prevzem novih pristojnosti brez obsežnejšega posega v njihov institucionalni položaj.
Poleg tega študija opozarja na nujnost izboljšanja dostopa do pravnega varstva za žrtve kršitev in druge upravičene osebe. Med drugim se predlaga obrnitev dokaznega bremena, podaljšanje zastaralnih rokov, razširitev odgovornosti slovenskih družb za njihove vplive izven nacionalnih meja, tudi prek poslovnih partnerjev ter kolektivno uveljavljanje zahtevkov.
Predlog Omnibus ogroža cilje direktive
Študija pa med drugim obravnava tudi t. i. zakonodajni predlog Omnibus, ki ga je v zakonodajno obravnavo predložila Evropska komisija in bi, kot smo sicer že večkrat opozorili, lahko škodljivo oslabil določbe CS3D glede načrtov za prehod in civilne odgovornosti, kar bi povzročilo pravno praznino, povečalo tveganje za podnebno zavajanje ter zmanjšalo pravno varstvo žrtev kršitev. Nenazadnje pa bi odsotnost civilnopravnega varstva dodatno obremenila nadzorne organe in ustvarila neenakosti med državami članicami glede možnosti povračila škode.
Pravno analizo, ki jo je pripravil okoljski pravnik s PIC Luka Štrubelj, preberite TUKAJ.