V prvih dneh februarja je Francosko Upravno sodišče ugodilo tožbi štirih nevladnih organizacij, ki so v javnem interesu tožile državo Francijo in zahtevale spoštovanje odločnejše ukrepanje za spoštovanje prevzetih zavez po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Štiri organizacije Nicolas Hulot Foundation, Notre Affaire à Tous, Oxfam France in Greenpeace Francija je konec leta 2018 poslalo predsedniku vlade in ministrom zahtevo po ukrepanju in očitkom, da vlada z neizvajanjem ustreznih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb krši svojo zakonsko obveznost dolžne skrbnosti oziroma ukrepanja.
Februarja 2019 je vlada njihovo zahtevo zavrnila, nakar so organizacije marca vložile tožbo. Tožbo je podprlo 2,3 milijona prebivalcev. Upravno sodišče v Parizu je tožbi ugodilo in ugotovilo, da je neukrepanje vlade Franciji že povzročilo ekološko škodo zaradi podnebnih sprememb in naložilo vladi, da pristopi k bolj ambicioznim podnebnim ukrepom in tudi predstavi korake, kako bo dosegla podnebne cilje. Vse o primeru je dostopno tukaj.
Kako pa Slovenija izvaja svojo dolžno skrbnost ravnanja (due dilligence)? Standard dolžne skrbnosti, ki se je v mednarodnem okoljskem pravu vzpostavil kot podlaga za odgovornost države, namreč zahteva od države, da stori vse, kar je v njeni moči, da prepreči nastanek kršitve mednarodnopravnih pravil. Načelo previdnosti, pa Konkretno to pomeni, ali Slovenija ravna z zadostno dolžno skrbnostjo, da bo dosegla prevzete cilje Pariškega sporazuma. Temu ne bi mogli pritrditi. Nasprotno, sprejeti in neambiciozni Nacionalni energetski in podnebni načrt do leta 2030 (NEPN) se po letu dni od sprejema (še) ne izvaja, dolgoročna podnebna strategija do leta 2050, s katero naj bi bil NEPN usklajen, še ni sprejeta. Pravzaprav je v javnosti neznani fazi priprave, po tem ko je bila v septembru 2020 v javni razpravi. Zaradi velikega števila podanih vsebinskih očitkov pričakujemo, da bo pred sprejemom še enkrat predstavljena javnosti za komentiranje.
Tudi Podnebno ogledalo, ki vsako leto pokaže, kakšno je stanje učinkovitosti doslej izvedenih ukrepov ne kaže rožnate podobe. V okviru zadnjega ogledala so bili pripravljeni tudi trije dodatni zvezki – analiz in predlogov ukrepov na s podnebnimi ukrepi deficitarnimi sistemskimi področji in sicer o zeleni javno finančni reformi, o energetski prenovi stavb ožjega javnega sektorja in o organiziranosti za izvajanje podnebne politike. Vse to so področja, kjer je na voljo še večino prostora za izboljšanje, država z javno upravo pa mora biti zgled podnebnega ukrepanja.