Kako vpliva biodiverzieta na podnebne spremembe?
Po Konvenciji o biološki raznovrstnosti pomeni pojem biodiverziteta ne samo variabilnost (raznolikost) vrst, ampak tudi variabilnost med vrstami in variabilnost med ekosistemi. Najbolj pereča grožnja biodiverziteti dandanes so podnebne spremembe – te lahko bistveno negativno vplivajo na posamezne vrste in tudi na posamezne ekosisteme.
Zgornja shema dobro prikaže koncept biodiverzitetskega blaženja oz. »biodiversity mitigation concept«, kjer biodiverziteta deluje kot posredni faktor pri blaženju podnebnih sprememb. Ko govorimo o pomembnosti biodiverzitete v luči podnebnih sprememb je ključno, da obravnavamo pomembnost ekosistemov oz. kakšna je njihova vloga pri blaženju podnebnih sprememb, ter kako vlogo pri tem igra biodiverziteta.
Biodiverziteta predstavlja priložnost pri blažitvi podnebnih sprememb, saj pogojuje delovanje ekosistemov. Ohranjeni in funkcionalni ekosistemi pa so bolj odporni na negativne učinke podnebnih sprememb oz. jih lahko celo omilijo.
Bolj pestri sistemi so lahko bolj odporni na spremembe kot so npr. suša, invazivne vrste, erozija prsti. Poleg naštetega pa lahko ekosistemi opravljajo pomembno funkcijo privzemanja in skladiščenja atmosferskega ogljikovega dioksida, za katerega pa vemo, da bistveno prispeva k podnebnih spremembam.
Degradacija biodiverzitete nekega ekosistema posledično vpliva na njegovo funkcionalnost in odpornost na podnebne spremembe, ter na njegovo učinkovitost pri blaženju le-teh.
Pri spopadanju s problematiko podnebnih sprememb, je torej ključno, da upoštevamo pozitivne učinke biodiverzitete, ohranjati visok nivo le-te pa bi pomenilo dolgoročno naložbo v prihodnost.
Celoten prispevek o povezanosti biodiverzitete s podnebnimi spremembami, si lahko preberete TUKAJ.