Dne 11. in 12. julija 2019 je v Samoboru Zelena akcija gostila konferenco o trajnostnem in participativnem upravljanju z zavarovanimi območji (v okviru projekta Partneri za prirodu). Tako udeležba, kot tudi vsebina predstavitev so pokazali številne vidike upravljanja z zavarovanimi območji, pa tudi probleme in dobre prakse; predvsem se je izkazalo, da so tovrstna srečanja koristna in potrebna. Pravno ureditev in problematiko so predstavili tudi predstavniki iz Švice, Madžarske in Slovenije – Slovenijo smo na dogodku zastopali mi.
Skupne ugotovitve so bile, da je participacija pri upravljanju zavarovanih območij v veliki meri odvisna od angažiranja upravljavcev in ozaveščenosti javnosti. Tako je v Švici, ki ni članica EU, normativno urejenih le malo zavarovanih območij, vendar pa civilno-družbena organizacija Pro Natura, ki ima že več kot stoletno tradicijo, poseduje in v smislu ohranjanja narave varuje številna območja in je pomembne deležnik na področju varstva okolja. Izjema je tudi primer hrvaškega zavarovanega območja Gajna, ki je bilo zaščiteno na pobudo Brodskog ekološkog društva, ki je še danes aktiven promotor živinoreje na prej opuščenem skupnostnem pašniku, ki je sicer na poplavnem območju. Navdihujoči so bili tudi rezultati obuditve propadlega naselja, sedaj Zlatna greda in prizadevanja za ureditev in zmanjšanje odpadkov v zaščitenem območju Lastovo, kar je bilo možno le v sodelovanju z lokalnimi deležniki. Nevladne organizacije so redek, vendar dober upravljavec; v Sloveniji je tak na podlagi koncesije edino DOPPS, ki upravlja tri naravne rezervate.
Zelena nit predstavitev je bila, da mora biti upravljanje učinkovito v smislu doseganja naravovarstvenih ciljev. V tem smislu je zelo napredna metodologija IUCN za uvrstitev zavarovanega območja na Zeleno listo (Green List of Protected and Conserved Areas – GLPCA). Na Hrvaškem je zavarovano območje Paklenica že v postopku izpolnjevanja pogojev, v Sloveniji pa bi lahko, dokler se zavarovana območja ne odločijo za to, metodologijo lahko uporabljali vsaj kot koristno orodje. Učinkovito participatorno upravljanje zahteva jasno opredeljene cilje in fleksibilnost upravljanja, v katerega so vključeni tako imetniki pravic, organizacije civilne družbe, lokalne skupnosti in drugi (točke 1.1. do 1.3. kriterijev GLPCA).
Jeseni/pozimi se bo predvidoma spreminjal Zakon o ohranjanju narave, tudi v delu, ki ureja zavarovana območja. Zagovorniki okolja smo Ministrstvu za okolje in prostor že posredovali pripombe in predloge za spremembo določb, bomo pa to seveda storili tudi v postopku spreminjanja Zakona.