Prizadevanja za varstvo volka se nadaljuje pred sodiščem EU

Varstvo volka je urejeno v Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva (Bernski konvenciji). Na podlagi njenih pravil je enakovredno raven varstva zagotovila tudi Habitatna direktiva. Ta je bila junija 2025 brez javne razprave spremenjena tako, da se je spremenil varstveni režim za volkove iz strogega varstva v (sprememba direktive) v nižjo stopnjo varovanja. Sprememba je sledila podobni spremembi Bernske konvencije, ki jo je predlagala EU.

Habitatna direktiva je varovala volka po sistemu strogega varstva in prepovedovala vsakršno namerno ujetje, ubitje, vznemirjanje, namerno uničevanje vrst, odvzemanje iz narave, uničevanje počivališč in razmoževališč. Odstop od prepovedi je bil možen le ob pogojih, ki jih dokaže država, če obstaja razlog (varstvo živalskih vrst, preprečitev resne škode na premoženju in zdravju ljudi in javna varnost), ni druge zadovoljive možnosti, odvzem ne škoduje ohranjanju ugodnega stanja populacije in je je odvzem selektiven odvzem in pod strogo nadzorovanimi pogoji. Izpolnjevanje navedenih pogojev mora izkazovati država ob sprejemu take odločitve. Po spremembi Habitatne direktive bo zadoščala presoja, ali je populacija v ugodnem stanju.

Nevladne organizacije Green Impact ETS (Rim, Italija), Earth ODV (Rim, Italija), Nagy Tavak és Vizes Élőhelyek Szövetsége (Gyor, Madžarska), LNDC Animal Protection APS (Milano, Italija), One Voice (Strasbourg, Francija) so pri sodišču EU vložile tožbo:

• leta 2024 zoper Svet EU in Evropsko komisijo glede odločitve EU v zvezi s spremembo Bernske konvencije (zadeva C/2025/922);
• leta 2025 pa zoper Evropski parlament, Svet EU in Evropsko komisijo pred Sodiščem EU vložile tožbo za ničnost spremembe Habitatne direktive, ki jo je sodišče sprejelo v obravnavo (zadeva C/2025/5359).

Tožba glede Habitatne direktive kot ključne argumente navaja, da sprememba direktive ni bila vsebinsko utemeljena, bila je v nasprotju z Aarhuško konvencijo, ker sodelovanje javnosti ni bilo omogočeno, prav tako pa naj bi bila sprejeta po napačnem postopku glede na zahteve same direktive. Skupaj s 13 drugimi nevladnimi organizacijami iz držav članic EU je decembra 2025 PIC pri sodišču EU vložil vlogo za intervencijo v postopku na strani tožnikov.

Za varstvo volka si prizadeva tudi koalicija nevladnih organizacij HandsOffNature, ki je ministrom držav članic za okolje in naravo decembra poslala pismo, naj ne oslabijo varstva volkov.

V Sloveniji varstvo volkov ureja Zakon o ohranjanju narave (ZON) in Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah v skladu z nespremenjeno Habitatno direktivo. Po dolgih letih sodnih postopkov, ki sta jih vodila PIC in DONDES (glej Trdoživ – Pomen vztrajnosti in poznavanja pravnih sredstev za ohranitev volkov, str. 34) se morebitni odstrel volkov odredi z upravno odločbo, izkazani pa morajo biti vsi pogoji, kot jih določa Uredba. Volkovi so kot zveri na vrhu piramide prehranske verige in zato zelo pomembni za biodiverziteto in znamenje njene ohranjenosti, pogosto pa imamo o njih zmotne domneve. V EU si je populacija v zadnjem obdobju opomogla (Continuing recovery of wolves in Europe), stanje volkov pa se je v zadnjih desetih letih po zaslugi varstva pred odstrelom tudi izboljšalo (Spremljanje varstvenega stanja volkov v Sloveniji 2015/16, Spremljanje stanja ohranjenosti volka v Sloveniji v sezoni 2022/2023).