Avtorica: Tea Žgank
Avgust, 2022
Celoten prispevek je dostopen na TEJ POVEZAVI.
POVZETEK
Blockchain se na mnogih področjih uporablja kot porazdeljena baza podatkov in ima nekaj močnih točk, kot so zaupanje, preglednost, varnost, nespremenljivost, trajnost, disintermediacija in druge. Zaradi prednosti, ki jih ponuja, se mu vse več pozornosti namenja tudi pri naslavljanju okoljskih vprašanjih, kot so podnebne spremembe. Vendar družbeni in politični stroški ter koristi nastajajočih blockchain aplikacij, vsaj zaenkrat, ostajajo dvoumni.
Prav tako obstajajo druge ovire za tehnologijo veriženja blokov, zlasti za kriptovalute. Čeprav ima blockchain več področij, na katerih se uporablja, je najbolj znani po svoji ključni vlogi v sistemih kriptovalut, ki so v zadnjih letih doživele velik razmah kot inovativno sredstvo za izvajanje spletnih finančnih transakcij. Vendar so kriptovalute na drugi strani bile deležne številnih kritik in pritegnile k širšemu pogovoru o njihovi trajnosti, saj so mnogi strokovnjaki izrazili zaskrbljenost glede njihovega vpliva na okolje. Namreč, za obdelavo določenih transakcij kriptovalut, ki delujejo na principu dokazila o delu (PoW) je potrebna ogromna količina računalniške moči – in posledično električne energije (več kot je porabijo celotne države), kar povečuje sproščanje emisij CO2 v ozračje ter posledično prispeva k skupnim učinkom globalnega segrevanja. Poleg tega ima tudi posebna strojna oprema, ki se uporablja za rudarjenje, svoje neizogibne negativne vplive na okolje, saj porablja ogromne količine vode za hlajenje in ustvarja znatne odpadke. V tem smislu imajo škodljiv vpliv na okolje; vendar je potrebno poudariti, da je prihodnost kriptovalut – z uveljavljanjem alternativnih metod soglasja in razvojem kriptovalut prihodnje generacije, pri čemer nekatere kriptovalute celo pomagajo okolju – videti obetavna, zlasti z novim poudarkom na trajnosti, ki mu sledijo celo vodilni v industriji, kot je Ethereum. Prav tako pa je potrebno opozoriti, da tudi rudarjenje zlata, kakor tudi tradicionalni finančni sistem zahtevata bistveno več energije.
Prav tako je potrebno upoštevati, da je tehnologija kljub svojemu razcvetu še vedno na začetku ter nudi ogromno potenciala za nadaljnji razvoj. Tudi vzpon t. i. zelenih pametnih pogodb – tj. sledljivih, transparentnih in nepovratnih samoizvršljivih pogodb, ki delujejo na osnovi blockchaina – kaže, da je blockchain veliko več kot samo osnova za digitalne valute ter ima potencial za prispevanje k boju proti podnebnim spremembam ter spodbujanje okoljske trajnosti. Ker lahko osnovna tehnologija prinese pomembne koristi, mora ostati, zato je treba prihodnje modele zasnovani brez odvisnosti od porabe energije, ki je tako nesorazmerna z njihovimi ekonomskimi ali socialnimi koristmi. Namesto da škodujeta planetu, sta lahko kripto in blockchain dejansko sila za okoljsko dobro.
Kot je opisano v tem prispevku, koncept kriptovalute in tehnologija, ki stoji za njo, sama po sebi ne ogroža okolja, težava pa izhaja iz pretiranih (strojnih in energetskih) potreb, potrebnih za njeno obdelavo oziroma t. i. rudarjenje. Ker se bo povpraševanje po naprednejši in zmogljivejši računalniški moči v prihodnjih desetletjih neizogibno povečalo, bi moralo biti iskanje rešitev za spodbujanje obnovljive in trajnostne energije za vse sektorje trenutna prednostna naloga. Pri tem se ocenjuje, da bodo regulatorna ureditev in energetske politike ključni za naslavljanje izzivov, ki jih prinaša ta nova tehnologija. Ker se blockchain in sorodne digitalne tehnologije hitro razvijajo, morajo oblikovalci politik prilagoditi tudi predpise, da bi spodbudili razvoj prihodnjih energetskih sistemov in hkrati ublažili okoljska tveganja.
Čeprav so pred nami zagotovo izzivi, ima blockchain, kakor tudi kriptovalute, potencial, da nas popeljeta proti veliko bolj zelenemu finančnemu sistemu (in nenazadnje tudi planetu), pri čemer nas razprave spodbujajo, da pospešimo prehod na čiste vire energije, hkrati pa nam zagotavljajo orodja za to.