Kaj je sveženj »Fit for 55« in kaj je njegov namen?
Avtorica: Kaja Gajšek, študentka prava in prostovoljka na PIC.
EU si je v okviru evropskega zelenega dogovora zadala cilj, da postane do leta 2050 podnebno nevtralna, korak k čemur je tudi njena zaveza, da do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 %. Za uresničitev tega je Evropska komisija 14. julija 2021 predstavila sveženj »Fit for 55« (Pripravljeni na 55). Gre za sklop zakonodajnih predlogov, novih pobud in revizije dosedanje zakonodaje EU na področju podnebja, energije in prometa. Namen svežnja je posodobitev podnebne zakonodaje ter postavitev temelja za trajnostni prehod in prilagoditev nanj.[1] Sveženj obsega obširne dokumente in prinaša kar nekaj sprememb, ki so na kratko predstavljene v nadaljevanju.
Spremembe sistema za trgovanje z emisijami
EU sistem za trgovanje z emisijami (EU ETS) predvideva vsakoletno znižanje najvišje meje emisij iz specifičnih ekonomskih sektorjev, določa pa tudi ceno za ogljikov dioksid. Temelji na trgovanju z emisijskimi kuponi, katerih cena predstavlja pravico do emisije 1 tone CO2 in se določa glede na povpraševanje na trgu.[2]
»Fit for 55« predlaga revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami, ki bi prinesla dodatno znižanje splošne zgornje meje emisij in povečanje vsakoletnega zmanjšanja te meje. Vanj se bi po novem vključilo tudi emisije ladijskega prometa.
Revidirala naj bi se tudi pravila za emisije iz letalstva. Komisija namreč predlaga postopno ukinitev dovoljenih brezplačnih emisij iz letalstva in poenotenje evropskih pravil na tem področju z OZN shemo CORSIA.
Ker emisije na področju cestnega prometa ter stavb ostajajo visoke in se ne nižajo dovolj hitro, je v svežnju zasnovana vzpostavitev novega, ločenega sistema trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe. Komisija za izboljšanje situacije na tem področju predlaga tudi povečanje sklada za inovacije in sklada za modernizacijo.
Države članice bodo morale vse svoje prihodke od omenjenega trgovanja z emisijami porabiti za projekte povezane s podnebjem in energijo ter tako dodatno prispevati k podnebnim ciljem EU.
Večja obveznost zmanjševanja emisij
S predlagano revizijo Uredbe o delitvi bremen bi se postavilo višje cilje zmanjševanja emisij za vsako državo članico na področju stavb, cestnega in notranjega pomorskega prometa, kmetijstva, odpadkov in malih industrij. Predvideno je, da bi določitev ciljev za posamezno državo članico zaradi različnih začetnih položajev in kapacitet držav temeljila na BDP-ju na prebivalca, upoštevala pa bi se tudi stroškovna učinkovitost.
Odstranjevanje ogljika iz atmosfere in odpornost gozdov
Ena od obveznosti držav članic je, da iz atmosfere odstranjujejo ogljik. Z revizijo Uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva bi se po predlogu Evropske komisije zvišal cilj odstranitve količine emisij CO2 iz ozračja z naravnimi ponori na 310 milijonov ton emisij CO2 do leta 2030 na območju celotne EU. Za primerjavo je v Sloveniji v letu 2018 nastalo skupno 15,9 milijonov ton emisij CO2.[3]
Nacionalni cilji vsake države članice bodo morali zagotoviti, da države skrbijo za svoje ogljikove ponore in jih razširijo.
V sklopu svežnja »Fit for 55« je predlagana tudi Strategija EU za gozdove, skladno s katero bi se v Evropi do leta 2030 posadilo 3 milijarde dreves. Namen je izboljšati kvaliteto, kvantiteto in odpornost gozdov v EU.
Več obnovljive energije in večja energetska učinkovitost
Za dosego cilja podnebne nevtralnosti in zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov je nujen prehod na obnovljive vire energije, saj proizvajanje in uporaba energije trenutno predstavljata 75 % emisij EU. Iz tega razloga je Evropska komisija v svežnju predlagala revizijo Direktive o energiji iz obnovljivih virov, ki bi po novem začrtala cilj, da se do leta 2030 proizvede 40 % energije iz obnovljivih virov. V Sloveniji je leta 2019 delež obnovljivih virov energije znašal 32 % domače proizvodnje energije[4], delež obnovljivih virov v skupni rabi energije pa 16,9 %.[5]
Specifični cilji so predlagani za uporabo obnovljive energije na področju transporta, gretja in hlajenja stavb ter industrije. Države članice bodo morale oblikovati tudi podporne sheme za bioenergijo – obliko obnovljive energije, ki se pridobiva iz organskih snovi oziroma biomase in se lahko med drugim uporabi tudi za proizvodnjo goriva in elektrike.[6]
Sveženj vsebuje tudi predloge ukrepov, s katerimi bi v EU po mnenju Evropske komisije povečali energetsko učinkovitost. Prenovljena Direktiva o energetski učinkovitosti bi vzpostavila bolj ambiciozne zavezujoče letne cilje za zmanjšanje porabe energije na ravni EU. Letna obveznost varčevanja se bi za države članice podvojila, javni sektor pa bi moral vsako leto renovirati 3 % svojih stavb in znižati nivo porabe energije.
Višji standardi glede emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila ter obveznosti glede postaj za alternativna goriva
Za pospešitev prehoda na brez-emisijsko mobilnost, predlaga Evropska komisija višje standarde za emisije CO2 za avtomobile in kombinirana vozila. Vzpostavila bi se zahteva, da se povprečne emisije novih avtomobilov znižajo za 55 % do leta 2030 in 100 % do leta 2035 v primerjavi z letom 2021.
Za prehod na brez-emisijsko mobilnost je potrebno tudi zanesljivo omrežje za polnjenje alternativnih goriv. Evropska komisija je v ta namen predlagala tudi revizijo Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki bi po novem od držav članic zahtevala, da razširijo kapacitete polnjenja in na avtocestah instalirajo točke za električno napajanje na vsakih 60 kilometrov, za polnjenje vodika pa na vsakih 150 kilometrov.
Bolj trajnosten letalski in pomorski promet
Evropska komisija je v svežnju »Fit for 55« svojo pozornost posvetila tudi letalskim in pomorskim gorivom, ki povzročajo znatno onesnaženje. V sklopu že omenjene revizije Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva bi moral biti v glavnih pristaniščih in letališčih omogočen dostop do oskrbe s čisto energijo za ladje in letala.
Za zagotovitev bolj trajnostnega letalskega in pomorskega prometa sta predvideni še dve novi pobudi, in sicer ReFuelEU letalstvo za trajnostna letalska goriva ter FuelEU pomorstvo za zeleni evropski pomorski prostor. Obe sta usmerjeni v spodbujanje trajnostnih goriv in tehnologij.
Spremembe v davkih in vzpostavitev cene ogljika na uvoz produktov
Ukrepi so predlagani tudi na davčnem področju. Revizija Direktive o obdavčitvi energije bi uskladila obdavčitev energijskih proizvodov z EU politiko energije in podnebja tako, da bi se s tem promoviralo čisto tehnologijo.
Prav tako je predlagan mehanizem, ki bi preprečil premestitve emisij CO2 izven EU. Nov mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (Carbon border adjustment mechanism) bi namreč uveljavil ceno ogljika na uvoz določenih produktov. Z njim bi se zagotovilo, da bi cena uvoženih proizvodov natančneje odražala njihovo vsebnost ogljika.[7] Na ta način bi se po mnenju Komisije tudi industrijo izven EU in evropske mednarodne partnerje spodbudilo k temu, da izpuščajo manj emisij.
Socialno pravičen prehod
Komisija je v sveženj vključila tudi določene predloge, ki naj bi zagotovili socialno pravičen prehod in razporedili stroške spopadanja in prilagajanja podnebnim spremembam.
V ta namen je predlagana ustanovitev novega Socialnega podnebnega sklada, ki bi omogočil namensko zagotavljanje sredstev državam članicam, da bi spodbujale finančne naložbe državljanov v energijsko učinkovitost, nove grelne in hladilne sisteme ter čistejšo mobilnost. Sklad bi se financiral iz proračuna EU, iz njega pa bi bilo državam članicam za obdobje 2025-2030 zagotovljeno 72.2 milijarde sredstev. Dodatno bi se predlagalo, da enak znesek v sklad vložijo tudi države članice, s čimer bi Socialni podnebni sklad mobiliziral skupaj 144.4 milijard evrov za socialno pravičen prehod.[8]
Ukrepi za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb se v Sloveniji sicer trenutno sofinancirajo iz Sklada za podnebne spremembe, ki se financira iz državnega proračuna.[9] Vladni Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023 predvideva, da bo v naslednjih treh letih iz Sklada za podnebne spremembe na voljo okoli 430 milijonov evrov.[10]
Je sveženj »Fit for 55« dovolj?
Glede na uničujoče posledice podnebnih sprememb, ki smo jim priča in ki še prihajajo, je vprašanje, ali je »Fit for 55« dovolj ambiciozen. Za omejitev dviga temperature na 1,5 °C, ki izhaja iz Pariškega sporazuma, bi morala EU namreč do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 65 % in ne zgolj 55 %.[11] Omenjena meja je tako pomembna, ker so bodoča tveganja povezana s podnebjem, vključno z negativnimi vplivi na biodiverziteto in ekosisteme, revščino in izpostavljenostjo ekstremnim vročinskim valovom, znatno povečajo, če bi segrevanje preseglo 1.5 °C.[12] Poleg tega mnogi opozarjajo, da bodo posledice prehoda trpeli predvsem revnejši Evropejci, ne pa industrijski velikani, ki povzročajo največ onesnaževanja, in da Evropska komisija v svežnju ni naredila dovolj, da bi to preprečila.[13] »Fit for 55« je tako zagotovo korak v pravo smer, vprašanje pa je, ali zadosten in kdo bo najbolj trpel ceno trajnostnega prehoda.
[1]Pripravljeni na 55, spletno mesto Sveta EU in Evropskega sveta, 26. 7. 2021, https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/fit-for-55/ (dostop: 14. 8. 2021).
[2]SVO – Služba za varstvo okolja, Trgovanje s pravicami do emisije TGP, spletna stran Gospodarske zbornice Slovenije, https://www.gzs.si/skupne_naloge/varstvo_okolja/vsebina/Podnebne-spremembe/Izpusti-TGP/EU-ETS (dostop: 30. 8. 2021).
[3]Pavlič Marko, V letu 2018 nastalo 15,9 milijona ton emisij CO2, za 1,9 % več kot v 2017, spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije, 14. 9. 2020, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9065 (dostop: 30. 8. 2021).
[4] Božič T., Kramžer M., Rutar T., Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ, spletna stran Statističnega urada Republike Slovenije, 6. 10. 2020, https://www.stat.si/statweb/News/Index/9109 (dostop: 30. 8. 2021).
[5] Česen M., Đorić M., Institut Jožef Stefan, [EN18] Obnovljivi viri energije, 31. 3. 2021, spletna stran ARSO, http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/obnovljivi-viri-energije-4 (dostop: 30. 8. 2021).
[6]Office of Energy Efficiency & Renewable Energy, Bioenergy basics, Energy.gov, https://www.energy.gov/eere/bioenergy/bioenergy-basics (dostop: 30. 8. 2021).
[7] Evropski zeleni dogovor (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), spletna stran Evropske komisije, https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12228-EU-Green-Deal-carbon-border-adjustment-mechanism-/public-consultation_sl (dostop: 30. 8. 2021).
[8] Vse omenjene spremembe v besedilu, ki jih predvideva »Fit for 55«, so povzete po European Green Deal: Commission proposes transformation of EU economy and society to meet climate ambitions, An official website of the European Union, 14. 7. 2021, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_21_3541?fbclid=IwAR3Zk2OOMrc_5Gw5ws6A_OxrTS0WcNyTaiwpOzgPjoj8KRrBoiJampzot6E (dostop 10. 8. 2021) in Pripravljeni na 55.
[9] 128. člen Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20).
[10] Ministrstvo za okolje in prostor, V naslednjih treh letih bo iz Sklada za podnebne spremembe na voljo 430 milijonov evrov, GOV.SI, 24. 6. 2021, https://www.gov.si/novice/2021-06-24-v-naslednjih-treh-letih-bo-iz-sklada-za-podnebne-spremembe-na-voljo-430-milijonov-evrov/ (dostop: 30. 8. 2021).
[11] Kaj prinaša zakonodajni paket »Pripravljeni na 55«, Focus, 15. 7. 2021, https://focus.si/kaj-prinasa-zakonodajni-paket-pripravljeni-na-55/ (dostop: 14. 8. 2021).
[12] Allen Myles R., Babiker M., et al., Special Report: Global Warming of 1.5°C – Summary for Policymakers, https://www.ipcc.ch/sr15/chapter/spm/ (dostop: 30. 8. 2021).
[13] Myers M., Fit for 55 will penalise poor Europeans, Euractiv, 20. 7. 2021, https://www.euractiv.com/section/climate-environment/opinion/fit-for-55-will-penalise-poor-europeans/ (dostop: 14. 8. 2021).