Namen in vsebina regionalnega prostorskega plana
Regionalni prostorski plan, kot ga določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, 70. do 74. člen) je prostorski strateški akt, s katerim se država in občine na podlagi Strategije prostorskega razvoja Slovenije, njenega akcijskega programa, drugih razvojnih aktov države in razvojnih ciljev EU dogovorijo in uskladijo o prostorskem razvoju posamezne razvojne regije in določijo bistvene razvojne priložnosti. Vsebuje usmeritve za prostorski razvoj regije, predvsem usmeritve za razvoj poselitve, gospodarske javne infrastrukture in urejanje krajine z ohranjanjem krajinske identitete. Tako se določajo različni cilji in prednostne naloge tudi glede stanovanjskih območij, zelenega sistema regije in drugih ureditev lokalnega pomena, ki se raztezajo na več občin, kot so: razvojna območja za stanovanjsko oskrbo, gospodarski razvoj, večja nakupovalna središča, družbena in druga infrastruktura in ureditve namenjene urejanju skupnega javnega potniškega prometa.
Priprava in sprejem
Regionalni prostorski plan pripravi (in v postopku usklajuje interese deležnikov) pravna oseba, ki jo za celotno območje vsake razvojne regije in za eno programsko obdobje izbere Ministrstvo za okolje in prostor v skladu z Zakonom o javnem naročanju, pri čemer mora to biti pravna oseba v večinski javni lasti kot to določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ima interdisciplinarno skupino strokovnjakov za vsebine, ki jih pokriva regionalni prostorski plan.
Država in vse občine v razvojni regiji se po posvetovanju z javnostjo dogovorijo in uskladijo o okvirni vsebini, postopku priprave in načinu sodelovanja z udeleženci urejanja prostora (to so nosilci urejanja prostora, upravni organi in organizacije, strokovna in interesna združenja ter splošna javnost – 41. točka 3. člena) in sosednjimi razvojnimi regijami – izhodišča za pripravo. Pripravljavec plana si mora prizadevati za sodelovanje vseh relevantnih udeležencev pri urejanju prostora ter poskrbeti za zgodnje in učinkovito obveščanje ter sodelovanje javnosti. Izhodišča za pripravo plana se javno objavijo v prostorsko informacijskem sistemu (PIS), Ministrstvo za okolje in prostor pa odloči o morebitni izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (na podlagi Zakona o varstvu okolja, 40. do 48. člen). Sledi priprava plana na strokovnih podlagah, ki jih zagotovijo nosilci urejanja prostora (to so ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil) in priprava okoljskega poročila, če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje. Osnutek regionalnega prostorskega plana se javno objavi in razgrne najmanj za 60 dni, ko lahko tudi javnost podaja pripombe in predloge do katerih se pripravljavec opredli in jih ustrezno obravnava. Na podlagi pridobljenih predlogov in pripomb se pripravi predlog regionalnega prostorskega plana. Ministrstvo tudi odloči ali so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, če se izvaja celovita presoja vplivov na okolje. Na podlagi predhodne potrditve vlade, regionalni prostorski plan sprejme svet regije, kot ga določa Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Plan se vsakih 15 let po enakem postopku revidira glede na razvojne in varstvene interese v družbi.
Razmerja z drugimi akti in plani
Regionalni prostorski plan je podlaga za pripravo regionalnega razvojnega programa, ki se pripravi v skladu z Zakonom o spodbujanju sklanega regionalnega razvoja in mora biti sprejet pred ali istočasno z regionalnim razvojnim programom. Občine pa upoštevajo usmeritve regionalnega razvojnega plana pri pripravi svojih prostorskih aktov, vendar lahko mestne občine v svojem občinskem planu vseeno določijo prednostna območja za gospodarski razvoj in večja nakupovalna središča.