Presoje vplivov in sprejemljivosti

/Presoje vplivov in sprejemljivosti
Presoje vplivov in sprejemljivosti2018-12-14T12:32:19+00:00

Uvod

Presoje vplivov človekovih aktivnosti na zdravje ljudi, okolje in naravo, so najpomembnejši instrument varstva zdravega življenjskega okolja. Zaradi podnebnih sprememb in pospešenega upadanja biotske raznovrstnosti, je kritična presoja posledic izvedbe strateških programov, konkretnih načrtov in projektov zelo pomembna. Presoje se delajo v različnih obsegih in z različnimi nameni, v širšem smislu pa sem lahko štejemo:

  • celovito presoj vplivov na okolje (CPVO), ki je strateška presoja programov, planov in prostorskih načrtov,
  • presojo vplivov na okolje (PVO), ki je presoja vplivov konkretnih projektov-posegov na okolje,
  • presojo sprejemljivosti (PS), ki je presoja vplivov načrtov in programov (ta del je vključen v CPVO) ter projektov na varovana območja,
  • presojo glede poslabšanja vodnega telesa zaradi dejavnosti trajnostnega razvoja,
  • čezmejna presoja vplivov na okolje in
  • določanje dovoljenih emisij v okviru okoljevarstvenega dovoljenja proizvodnih objektov.

Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)

To je strateška presoja vplivov planov, programov in prostorskih načrtov na okolje. To presojo določa  SEA direktiva (2001/42/ES) – strategic environment assessment, katere zahteve so prenesene v ZVO-1 (40. do 48. člen). Namenjena je uresničevanju načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive. Za CPVO so pomembna okoljska izhodišča, ki so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin. Če je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti planov, programov, prostorskih načrtov po Zakonu o ohranjanju narave – ZON (33a. člen) se mora izvesti CPVO. O tem, ali je CPVO potrebno izvesti, odloča Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi Uredbe o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Izvede se na podlagi priprave in ocene okoljskega poročila v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje in Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

Presoja vplivov na okolje (PVO)

Gre za presojo vplivov konkretnih projektov na okolje, ki jo določa EIA direktiva (2011/92/EU in 2014/52/EU) – environmental impact assessment, na nacionalni ravni pa to ureja ZVO-1 (50. do 65. člen) in Gradbeni zakon – GZ (50. do 59. člen ter 107, 112. in 125. člen). Sestoji iz dveh delov. Najprej se izvede predhodna presoja vplivov na okolje, v okviru katere ARSO na podlagi  Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje odloči, ali je za posamezen projekt oziroma poseg potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (51a, in 51b. člen ZVO-1). Če je odločitev pozitivna, sledi presoja vplivov na okolje s pripravo poročila o vplivih na okolje upoštevajoč Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave in sicer se izvede:

  • v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, v katerem se postopek presoje združi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja po GZ, katerega del je (odloči Ministrstvo za okolje in prostor);
  • v okviru postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki se izvede v primeru, da je za poseg potrebno izvesti PVO, ni pa potrebno gradbeno dovoljenje (odloči ARSO).

Presoja sprejemljivosti (PS)

Postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in projektov na varovana območja je posledica implementacije Habitatne direktive (92/43/EGS) in Direktive o pticah (2009/147/ES) – appropriate assessment, ureja pa jo Zakon o ohranjanju narave (33a. člen). Namen presoje sprejemljivosti planov je ugotoviti pričakovane vplive planov in posegov na varovana območja in presoditi sprejemljivost njihove izvedbe glede na varstvene cilje varovanih območij (ohranjanje celovitosti in povezanosti območij, vključno s povezanostjo evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ohranjanje njihovih lastnosti in ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov in vrst).

Če je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posameznega plana, se ta izvede znotraj postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Če je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti posega, se ta izvede:

  • v okviru postopka presoje vplivov na okolje (PVO) in se zaključi z okoljevarstvenim soglasjem oziroma najpogosteje gradbenim dovoljenjem, če je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje (integralni postopek gradbenega dovoljenja po GZ) – odloča Ministrstvo za okolje in prostor,
  • ča pa postopka PVO ni potrebno izvesti, se izvede presoja sprejemljivosti posebej; če je za poseg potrebno gradbeno dovoljenje, na podlagi mnenja Zavod za varstvo narave (112. člen GZ) o tem odloči upravna enota.

Podrobneje je vsebina postopka opredeljena v Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja. Poročilo Presoja na varovana območja je vključeno kot samostojna priloga tako v okoljskem poročilu v postopku CPVO in poročilu o vplivih na okolje v postopku PVO.

Presojo glede poslabšanja vodnega telesa zaradi dejavnosti trajnostnega razvoja

Ta presoja se običajno ne uvršča med glavne tri zgoraj navedene presoje, ker gre za neke vrste modificirano presojo vplivov na vode. Okvirna vodna direktiva (2000/60/ES) ne zahteva podobne presoje, kot so CPVO, PVO in PS, zahteva pa presojo možnega poslabšanja stanja voda (applicability assessment). Namreč namen direktive je ohraniti in izboljšati vodno okolje in zato zahteva, da se stanje voda ohranja v dobrem stanju in ne poslabša. Ne smejo se izvajati aktivnosti, ki slabšajo stanje vodnih teles, vendar pa je dopustno poslabšanje stanja vodnega telesa iz zelo dobrega v dobro dopustno, če je posledica novih dejavnosti trajnostnega razvoja (po 7. odstavku 4. člena direktive), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • da je storjeno je vse, kar je mogoče, da se ublažijo škodljivi vplivi na stanje vodnega telesa;
  • so razlogi za te spremembe posebej navedeni in razloženi v načrtu upravljanja povodja;
  • so razlogi za preoblikovanja ali spremembe prevladujoč javni interes in/ali koristi, ki jih imajo nova preoblikovanja ali spremembe za zdravje ljudi, ohranjanje varnosti ljudi ali trajnostni razvoj, so večje od koristi, ki jih ima doseganje varovalnih ciljev direktive;
  • se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali nesorazmernimi stroški, koristnih ciljev, katerim so namenjena preoblikovanja in spremembe vodnega telesa, ne da doseči na druge načine, ki so mnogo boljša okoljska možnost.

Zahteve Okvirne vodne direktive so prenesene v Zakon o vodah – ZV-1 (150. do 153a. člen). Opisani presoji je namenjeno tudi vodno soglasje, ki ga je potrebno pridobiti pred vsakim posegom v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda. Njegova pridobitev je potrebna v primeru, da je poseg predviden na vodnem ali priobalnem zemljišču oziroma v neposredni bližini vodotoka, oziroma, če gre za poseg na vodovarstvenem, poplavnem, erozijsko ogroženem, plazovitem ali plazljivem območju, za poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice ali za izvajanje javne službe, poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik ter za hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarska in rudarska dela ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim ali stanje voda.

Vodno soglasje se pridobi znotraj postopka presoje vplivov na okolje, razen če te ni potrebno izvesti. Ker se presoja vplivov za posege, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje po GZ izvaja v okviru integralnega postopka gradbenega dovoljena, pa vodnega soglasja ni, temveč Direkcija RS za vode izda mnenje v tem postopku (112. člen GZ).

Čezmejna presoja vplivov

Čezmejna presoja vplivov na okolje po Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (ESPOO konvencija) ni samostojen institut, temveč je integriran v postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje in ga ureja ZVO-1 (44. in 59. člen), kar se tiče prostorskega načrtovanja in dovoljevanja gradenj pa tudi Zakon o urejanju prostora – ZureP-2 in GZ. Praviloma se drugo državo seznani z namerami in dokumentacijo ter se njenim organom da možnost, da podajo svoje mnenje.

Dovoljevanje emisij v okviru okoljevarstvenega dovoljenja

Skladno z določili  ZVO-1 (68. do 94. člen) je potrebno za obratovanje naprave, v kateri se izvaja dejavnost, ki lahko povzroči onesnaževanje ali nesrečo pod določenimi pogoji pridobiti okoljevarstveno dovoljenje (OVD). OVD določa dovoljene emisije v okolje in obsegu obratovanja – s tem določa obseg dovoljenih škodljivih vplivov. O izdaji OVD odloča ARSO.

Več o sodelovanju javnosti in pravnih sredstvih v okviru navedenih presoj je pojasnjeno v okviru teh rubrik.