Gre za predhodno fazo postopka sprejema oz. spremembe OPN/OPPN/Odloka o urejanju podobe naselij in krajine, ko se pripravijo izhodišča za pripravo teh aktov ob upoštevanju ciljev urejanja prostora iz 2. člena ZUreP-2, podatkov iz prikaza stanja prostora, poročila o okoljskem razvoju, zahtev hierarhično višjih prostorskih aktov in sedanjih ter prihodnjih potreb v prostoru. Izhodišča se oblikujejo ob sodelovanju udeležencev urejanja prostora (udeleženci pri urejanju prostora so nosilci urejanja prostora, upravni organi in organizacije, strokovna in interesna združenja ter splošna javnost, ki sodeluje pri postopkih sprejemanja prostorskih aktov in drugih odločitev v prostoru in jih te odločitve zadevajo – 41. točka 3. člena ZUrep-2) v obliki zbiranja predlogov in pripomb, javnih posvetov in delavnic, s posvetovanjem z nosilci urejanja prostora in drugimi udeležencu urejanja prostora. V tej fazi se obravnavajo zasebne pobude za spremembo namenske rabe, za vložitev katerih občine lahko z odlokom predpišejo takso med 50,00 in 300,00 EUR (109. čl. ZUreP-2). Prostorski akt izdela izdelovalec prostorskega akta, ki pred začetkom izdelave imenuje odgovornega vodjo izdelave (pooblaščeni prostorski načrtovalec po Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti) in zagotovi interdisciplinarno skupino strokovnjakov (43. čl. ZUreP-2). Izhodišča za pripravo OPPN se pripravijo upoštevajoč hierarhično višje prostorske plane in akte, njihova priprava pa ni potrebna, če pripravo OPPN predvideva že sam OPN.
Prostorski izvedbeni akti se spreminjajo in dopolnjujejo po postopku, ki je predpisan za njegovo pripravo in sprejem. Kratek postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvede, ko spremembe niso vsebinske, temveč gre za odpravo očitnih napak ter pomanjkljivosti, vzpostavitve zakonitosti na podlagi opozoril nadzornih organov, uskladitve z veljavnimi predpisi in izvedenimi postopki, uskladitve z nižjimi in višjimi prostorskimi akti, dovoljenji in pravili (124. čl. ZUreP-2).