Mnenjedajalec je državni organ, občina ali nosilec javnega pooblastila, ki na področju varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, varstva voda, prostora, jedrske in sevalne varnosti, kmetijstva in gozdov, obrambe, carinskega in mejnega nadzora, varovanja prometne, komunalne in energetske infrastrukture, rudarstva in drugih področij, če je to določeno v zakonu, da mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja glede sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njegovih pristojnosti (15. točka 3. člena GZ). Eden izmed pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja je tudi, da nameravana gradnja ne bo škodljivo vplivala na varstvene cilje varovanih območij, njihovo celovitost in povezanost, če je za objekt, za katerega se zahteva gradbeno dovoljenje, treba izvesti presojo sprejemljivosti v skladu s 101. d členom Zakona o ohranjanju narave. Do uveljavitve Gradbenega zakona je bilo potrebno za take posege izdati naravovarstveno soglasje, zdaj pa se oda zgolj mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (za objekte, ki niso državnega pomena tak postopek vodi upravna enota). V mnenju, ki ga izda v roku 15 dni od popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, se mnenjedajalec opredeli glede skladnosti dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz njegove pristojnosti. Če oceni, da dokumentacija ni skladna izda mnenje, da se z nameravano gradnjo ne strinja.
Če mnenje mnenjedajalca ni izdano v roku 15 dni, upravni organ pozove mnenjedajalca, da v osmih dneh poda mnenje. Če tudi v tem roku mnenje ni izdano, ga upravni organ pridobi od pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali od izvedenca glede skladnosti s predpisi s področja mnenjedajalca, pri čemer stroške izvedenca krije mnenjedajalec. V primeru neskladnih mnenj razpiše ustno obravnavo, če pa mnenj ni mogoče uskladiti lahko odloči sam po opravljenem ugotovitvenem postopku ali s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem.