Možnost pravnih sredstev zoper celovito dovoljenje se presoja po Gradbenem zakonu, ker gre za gradbeno dovoljenje. Po 47. členu GZ je možen upravni spor – tožba na Upravno sodišče v roku 30 dni in sicer za investitorja in stranske udeležence, ki so pravilno priglasili svojo udeležbo. Oseba, ki bi lahko bila stranski udeleženec, pa ji ta možnost ni bila dana, lahko predlaga obnovo postopka, vendar se dovoli le, če bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve.
Zoper uredbo o varovanem območju, ki je izvedbeni prostorski akt, je na podlagi 58. člena ZUreP-2 možen upravni spor, in sicer se v roku treh mesecev vloži tožba na Upravno sodišče. Tožbo lahko vloži:
– oseba, ki vlaga tožbo zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani prostorski izvedbeni akt določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če oseba izkaže, da ima izpodbijani prostorski akt v tem delu zanjo bistvene posledice;
– nevladna organizacija, ki ima aktiven status delovanja v javnem interesu na področju urejanja prostora, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva kulturne dediščine, če vlaga tožbo zaradi kršitev zakona v škodo javnega interesa iz svojega področja delovanja in če je predhodno aktivno sodelovala v postopku priprave tega prostorskega izvedbenega akta, tako da je podala pripombe ali predloge na razgrnjen akt ali
– državno odvetništvo na zahtevo vlade zaradi varstva javnega interesa.
V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti uredbe v delu:
– določitve namenske rabe prostora ali usmeritev za namensko rabo prostora,
– določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele, ali
– najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.