DPN19

/DPN19
DPN192018-12-05T14:35:01+00:00

Zoper DPN je mogoče sprožiti upravni spor. Na podlagi 58. člena ZUreP-2 lahko tožbo v treh mesecih od uveljavitve DPN vložijo:

  • oseba, ki vlaga tožbo zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, če izpodbijani DPN določa pravni temelj za določitev njenih pravic ali obveznosti in če oseba izkaže, da ima izpodbijani prostorski akt v tem delu zanjo bistvene posledice;
  • nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora in varstva kulturne dediščine, če je aktivno sodelovala vpostopku prirpave tega akta s pripombami na razgrnjen akt.

V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti DPN v delu:

  • določitve namenske rabe prostora ali usmeritev za namensko rabo prostora,
  • določitve prostorskih izvedbenih pogojev, ki se nanašajo na namembnost posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, ali na velikost gradbene parcele, ali
  • najustreznejše variante v uredbi o najustreznejši varianti.

Tožba ne zadrži izdaje posamičnega upravnega akta, izdanega na podlagi izpodbijanega dela DPN, zadrži pa njegovo izvršitev. Sodišče sme do končne odločitve delno zadržati izvajanje izpodbijanega akta, če bi zaradi njegovega izvajanja nastale težko popravljive posledice. Prav tako sodišče akt odpravi/razveljavi v delu, katerega zakonitost ipodbija tožnik, lahko pa odpravi/razveljavi tudi druge dele.  Vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega DPN nastale škodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo, razen če je zavrnil sodelovanje v upravnem sporu (h kateremu je bil pozvan po uradni dolžnosti ali na predlog stranke). Če ni mogoče odpraviti posledic v upravnem sporu, lahko upravičena oseba zahteva odškodnino pred sodiščem v civilnopravnem postopku.