Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)

/Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)
Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO)2018-12-09T22:49:18+00:00

Za zagotavljanje trajnostnega razvoja in prehoda v nizkoogljično družbo je najpomembnejša strateška presoja usmeritev na nacionalni in lokalni ravni, kis e izražajo v raznih strateških načrtih in programih. To zagotavlja postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), ki je postopek strateškega presojanja vplivov izvedbe programov in načrtov na okolje, ki ga je v evropski pravni red vpeljala SEA direktiva (2001/42/ES), nacionalna pravila pa določa Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (40. do 48. člen). Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb, katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan. Izvede se zvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po Zakonu o ohranjanju narave – ZON. MOP pa lahko zahteva, da se CPVO izvede tudi za drug plan, če oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje. Ne izvede pa se za plan, ki ne namenjen obrambi države, zaščiti in reševanju ter za proračun ali finančne načrte države ali občine. Podrobneje to ureja Uredba o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje. Ker se postopek CPVO izvede tudi, če je potrebno izvesti presojo sprejemljivosti po ZON (33a., 101, 101a, 101b in 101c. člen) in Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

Postopek vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), v postopek pa so vključena tudi ministrstva in organizacije, ki so pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, ki presojajo vplive na posamezne dele okolja v okviru CPVO in  ministrstvu podajo svoje mnenje. V okviru CPVO se opravi tudi čezmejna presoja vplivov na okolje (kot to zahteva Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje). CPVO za prostorske načrte se dela okviru prostorskega načrtovanja po Zakonu o urejanju prostora – ZureP-2 (18. člen).

Na podlagi obvestila pripiravljavca MOP poda mnenje ali je potrebno izvesti CPVO. Če jo je potrebno izvesti, mora pripravljavec plana pripraviti okoljsko poročilo v skladu z Uredbo o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. V okoljskem poročilu mora biti navedeno tudi, kako so se upoštevala okoljska izhodišča iz 39. člena ZVO-1. MOP mora skrbeti tudi za kakovost okoljskih poročil, tako, da objavlja katalog strokovnih znanj, po potrebi izvaja usposabljanja za izdelovalce poročil, vodi pa tudi evidenco oseb, ki so izdelala poročila.

Ko MOP prejme plan in okoljsko poročilo, to pošlje ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeva varstva okolja, varstvo in rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, da se izjasnijo o sprejemljivosti izvedbe plana oz. je treba plan dopolniti. Po morebitni dopolnitvi MOP preuči sprejemljivost vplivov izvedbe plana na okolje in o tem pripravi pisno mnenje.

Po ugotovitvi ustreznosti plana s strani MOP mora pripravljavec zagotoviti seznanitev javnosti s planom in z okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni ter zagotoviti javno obravnavo (43. člen ZVO-1). Javno naznanilo z navedbo kraja in časa javne razgrnitve plana in javne obravnave ter o načinu dajanja mnenj in pripomb pripravljavec plana objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Če bi imela izvedba plana lahko pomembne čezmejne vplive, hkrati pošlje plan in okoljsko poročilo potencialno prizadeti državi članici, da se izvede čezmejna presoja vplivov na okolje (44. člen ZVO-1).

Pripravljavec plana mora v čiv večji meri upoštevati mnenja javnosti, pristojnih organov in države članice, podanih v postopku CPVO. Če se plan bistveno spremeni MOP ponovno pozove pristojna ministrstva in organizacije, da podajo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov. Potem pa izda odločbo , s katero potrdi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi ali potrditev zavrne (46. člen ZVO-1). Ker gre za odločbo, se torej smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku, vendar ZVO-1 nekoliko drugače določa možnost pravnih sredstev. Če je pripravljavec plana ministrstvo, o njegovi pritožbi odloča vlada, če pa je pripravljavec občina, pa ni možna pritožba, temveč le upravni spor (vložitev tožbe na Upravno sodišče v 30 dneh). Ta pravna sredstva verjetno pridejo v poštev, ko bi MOP zavrnil potrditev sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje. ZVO-1 pa ne predvideva pravnih sredstev za druge osebe, posebej v primerih, ko MOP potrdi sprejemljivost vplivov. Glede na pravila upravnega postopka (43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku) in ZON se lahko stransko udeležbo v postopek CPVO priglasi društvo s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki ima pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih (137. člen). To je na podlagi odločitve Upravnega sodišča uspelo DOPPSu. Stranski udeleženec lahko potem podaja svoja stališča in ugovore v postopku ter uporabi pravna sredstva.