Dnevi Zemlje so se pričeli 22. aprila leta 1970. Prvi dan in aktivnosti v okviru dneva so bile osredotočene na Združene države Amerike, danes pa je dan razširjen po vsem svetu. Gre za teden aktivnosti, ki je v letošnjem letu še posebej namenjen področju podnebnih sprememb, njihovega blaženja in zmanjševanja. Na dan Zemlje leta 2016 je bil sprejet tudi Pariški sporazum, ki je postavil zdaj že povsod znani cilj ohranitve dviga tempretarure glede na predindustrijsko dobo za največ 2 stopinji Celzija, če se le da pa zgolj 1.5. Več o letošnjem dnevu Zemlje si lahko preberete na spetni strani Earth day, na tej povezavi.
Seveda pa je letošnje praznovanje v okviru dneva v znamenju koronavirusa omejeno na večinoma elektronske aktivnosti. Kljub pomanjkanju stikov v živo z našimi družinami, prijatelji, znanci, sodelavkami in sodelavci, pa je obdobje krize prineslo tudi nekaj zelo pozitivnega za naše okolje in za naš planet.
Izpusti toplogrednih plinov po svetu so se zaradi restrikcij bistveno zmanjšali, tako v proizvodnji, kot v prometu in še marsikje drugje. Večja mesta po svetu, znana po veliki onesnaženosti zraka, kot so Bangkok, Beijing, São Paulo and Bogotá (vsa mesta v povprečju močno presegajo varne meje, ki jih postavlja t.i. Air quality index) in seveda nešteta preostala mesta so doživela transformacijo ozračja. Kar naenkrat je vidno modro nebo v mestih, kjer ga prebivalci sicer izjemno redko vidijo. Več o tem ter o zanimivih slikah mest v običajnem stanju in v času koronavirusa si lahko ogledate v tem prispevku Guardiana, več o raziskavah, ki začenjajo dokazovati povezavo med onesnaženostjo zraka in smtrnostjo zaradi koronavirusa, pa najdete v tem prispevku.
Tako trenutno živimo v zelo nestandardnem letu in obdobju, v katerem se izkazuje, da smo ljudje naše navade sposobni prilagoditi. Nabolj seveda pri zadevah, ki neposredno ogrožanjo življenje nekaterih izmed nas (koronavirus). Večji problem pa imamo, ko se ukvarjamo z delovanjem človeške družbe, ki ima dolgoročne posledice. Številni rezultati nepremišljenega postopanja se namreč kažejo zgolj postopoma in čez čas, dokler ne dosežemo točke preloma, ki nam ne omogoča več vrnitve v prvotno stanje.
Ravno takšen primer so podnebne spremembe, ki bodo grožnja tudi po koncu epidemije. Evropski zeleni dogodov (European Green Deal) in začetek njegovega izvajanja je že pod vprašanjem (prispevek 1 in prispevek 2), prestavljen je bil tudi COP26 (prispevek). Kljub trenutnemu stanju se že dogajajo pozivi v smeri, da odločevalci ne ignorirajo podnebja v tem kritičnem trenutku; konkretno v EU šteilne države pozivajo Komisijo, da naj Evropski zeleni dogovor postane kar odziv EU na gospodarsko krizo, ki jo je virus prinesel oz. jo prinaša (prispevek). Smo torej v negotovem času, kljub temu, da bi potrebovali jasne, učinkovite in takojšnje ukrepe. Pozitivne spremembe, ki so zgodile zaradi koronavirusa, se bodo brez močnih pritiskov vseh nas povsem izničile v prihodnjih mesecih in letih.
Podnebne spremembe in velik upad biodiverzitete (govorimo o antropocenu in 6. velikem izumrtju vrst na planetu, ki ga prvič povzroča človek) sta neposredno povezani temi, ki predstavljata resno grožnjo za naš obstoj na tem planetu. Pri tem bodimo pozorni; planet Zemlja bo obstajal z nami ali brez nas še naprej in kakor dokazujejo številna območja na Zemlji, kjer človek ni prisoten, si bo narava v vsakem primeru opomogla. Zatorej se začnimo zavedati, da nismo center življenja na Zemlji, da si našega planeta ne lastimo, temveč si ekosistem, ki nam vsem živim bitjem omogoča življenje, z njimi tudi delimo.
Temu primerno bomo na PIC Zagovorniki okolja še naprej skrbeli za pravno podporo vseh, ki si prizadevajo tako na področjih varstva okolja, kot ohranjanja narave, urejanja prostora, ter v zadnjem času z velikim poudarkom, z blaženjem in zmanjševanjem podnebnih sprememb.
Želimo vam lep sončen dan Zemlje in vas vabimo, da v domačem okolju uživate v pogledu na sliko v tem prispevku, ki je z drugega kontinenta – iz celine, na kateri naj bi se pričelo tudi človeško življenje. Pa poglejmo v Afriko (konkretno v Etosho, nacionalni park v Namibiji), kjer levi tudi danes ponosno skrbijo za svoje družine in potomce in se prav nič ne ozirajo na ljudi. Zavedajmo se svoje vloge in moči na tem planetu in poskrbimo, da bodo takšni prizori na voljo tudi vsem, ki pridejo za nami.
Lepo vas vabimo, da še naprej spremljate naše aktivnosti!