Upravno sodišče ugodilo tožbi PIC, Focusa in Umanotere – ARSO še enkrat o presoji vplivov na okolje glede podaljšanja obratovanja NEK
Upravno sodišče je odpravilo odločitev ARSO, da za podaljšanje delovanja Nuklearne elektrarne Krško ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje. ARSO bo moral tako ponovno odločati o tem, ko bo razčistil in ugotovil, katere vse investicije skupaj je ali bo potrebno izvesti, da bo možno za 20 let podaljšano delovanje NEK, ki je bilo prvotno načrtovano do leta 2023. Če bo ARSO odločil, da je presoja vplivov na okolje potrebna, bo potrebno pripraviti poročilo o vplivih na okolje (po 50.-65. členu ZVO-1 in po Uredbi o vrstah posegov v okolje), dati javnosti možnost komentiranja, izvesti pa bo potrebno tudi čezmejno presojo.
Sodišče se je pri svoji odločitvi naslonilo na odločitev Sodišča Evropske unije C-411/17, ki je v podobni zadevi podaljšanja delovanja belgijske nuklearne elektrarne odločilo, da je ponovni zagon nedelujoče elektrarne in desetletno podaljšanje delovanja ukrepa, ki zajemata »posodobitvena dela na zadevnih elektrarnah, ki lahko spremenijo fizično stvarnost območja« in zato tako ravnanje šteje za projekt v smislu direktive 2011/92/EU (o presoji vplivov projektov na okolje), ki mora biti predmet presoje vplivov na okolje. Sodišče je poudarilo, da se bo morala ARSO v novem postopku do vseh predvidenih posegov NEK v smislu funkcionalne povezanosti s podaljšanjem obratovanja NEK. Pri tem bo morala upoštevati, da je za nekatere izmed teh posegov potrebno izvesti presojo vplivov na okolje (s tem je mišljen poseg za suho skladiščenje), drobljenje projektov pa je v nasprotju z navedeno direktivo. Doslej ugotovljeno dejansko stanje pa po mnenju sodišča ni dalo dovolj podlage za odločitev o potrebnosti presoje vplivov na okolje. Skratka sodišče je v svoji odločitvi sledilo argumentom organizacij tožnic.
NEK, ki sicer zagotavlja z veljavno zakonodajo skladna varnostna poročila in potrebno varnost delovanja, si že ves čas od odločitve v letu 2012, da izvede tehnične posodobitve za podaljšanje delovanja od prvotno predvidenih 40 leta na 60 let, prizadeva, da do presoje vplivov na okolje ne bi prišlo. Najprej s pasivnostjo, saj na ARSO nikoli ni podal vloge za izvedbo predhodne presoje vplivov na okolje, po tem, ko pa je ARSO na pobudo navedenih organizacij, začel postopek predhodne presoje po uradni dolžnosti, v postopku aktivno nasprotuje izvedbi presoje vplivov na okolje. Če bo ARSO v novem postopku ugotovil, da je skupek posegov, ki so bili ali so potrebni za zagotovitev podaljšanega obratovanja NEK tak, da gre za poseg, kot ga je opredelila omenjena sodba Evropskega sodišča, bo potrebno za podaljšanje izvesti presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo bo skladno z uredbo o okoljskem poročilu moralo ovrednotiti pomembne vplive plana na okolje, ki so lahko neposredni, daljinski, kumulativni in sinergijski, kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni, trajni in začasni, pozitivni in negativni, in se nanašajo na biotsko raznovrstnost, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino, prebivalstvo in zdravje ljudi ter njihova medsebojna razmerja. V postopku, ki teče po določilih Zakona o varstvu okolja, pa na osnutek okoljske poročila lahko podaja pripombe tudi javnost, nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja in prizadete osebe se lahko vključijo v postopek presoje, izvesti pa je potrebno tudi čezmejno presojo vplivov in vključiti sosednje države. Je prav slednje morda tisto, kar motivira NEK k tako zagrizenemu nasprotovanju izvedbi presoje vplivov na okolje?