Do 16. februarja 2020 je v javni razpravi zadnji osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta – NEPN-a.
Dokument je odprt za celotno javnost, ki lahko Ministrstvu za infrastrukturo in ekipi, ki je pripravljala NEPN, predlaga svoje pripombe ter predloge za izboljšanje dokumenta. Objavljen je na Portalu energetika, na tej povezavi.
Ministrstvo za infrastrukturo je kot ministrstvo, ki je pristojno za energetiko, odgovorno za pripravo in sprejem NEPN-a. Ministrstvo za okolje in prostor je v postopku sodelovalo kot organ, ki je odgovoren za celovito presojo vplivov na okolje (ocenilo je ustreznost pripravljenega okoljskega poročila, ki ga je pripravljal konzorcij, plačan za izdelavo poročila – okoljsko poročilo je dostopno tukaj).
NEPN med svojimi poglavitnimi cilji izpostavlja postopno zmanjševanje porabe energije ter povečanje energetske in snovne učinkovitosti v vseh sektorjih, ki mu sledijo še ostali izzivi, ki so:
- pospešen razvoj omrežja za distribucijo električne energije v smislu večje jakosti,
odpornosti na motnje, naprednosti in fleksibilnosti, kar bo omogočilo pospešeno
integracijo toplotnih črpalk, izpolnjevanje zahtev povezanih s pospešenim uvajanjem
elektromobilnosti in pospešeno integracijo naprav za proizvodnjo električne energije
iz obnovljivih virov; potrebno bo zagotoviti finančne vire za dodatna investicijska
vlaganja distribucijskih podjetij ter zagotoviti trajnostno naravnano določanje višine
omrežnine, - postopno opuščanje fosilnih virov v vseh sektorjih,
- trajnostno upravljanje prometa in prehod na alternativna goriva,
- pospešeni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja,
- dekarbonizacija oskrbe z zemeljskim plinom in povezovanje sektorjev plina in
električne energije, - ohranjanje odličnosti in varnega obratovanja jedrskih objektov v Sloveniji ter
usmeritev glede priprav za odločitev o prihodnji rabi jedrske energije in eventualni
izgradnji nove jedrske elektrarne, - tehnološki razvoj in komercialni preboj OVE, naprednih tehnologij in storitev, vključno
s shranjevanjem in učinkovito rabo energije.
NEPN se zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) loteva tako, da za vsak sektor določa % zmanjševanja izpustov TGP. Tako NEPN določa sledeče sektorske cilje:
– promet: + 12 %,
– široka raba: – 76 %,
– kmetijstvo: – 1 %,
– ravnanje z odpadki: – 65 %,
– industrija: – 43 %,
– energetika: – 34 %.
”NEPN kaže, da bo Slovenija celotne emisije TGP do leta 2030, glede na leto 2005, znižala za do 36%.” (35. stran NEPN). Pri tem je potrebno upoštevati, da je trenutno veljavni cilj EU za Slovenijo zmanjšanje TGP za 40%, novi zeleni dogovor, ki naj bi bil sprejet še letos, pa predvideva celo 55% znižanje izpustov.
Najbolj v oči zbode podatek, da bodo izpusti v prometu do leta 2030 (glede na izhodiščne podatke iz 2005) narasli za 12%. Promet je največji sektorski onesnaževalec s TGP v Sloveniji in v neETS sektorju (sektorji, ki so izvzeti iz sistema trgovanja z izpusti TGP) in v tem kontekstu predstavlja več kot polovico izpustov TGP. V celoti pa ob upoštevanju še energetike in indrustrije (ki predstavljata ETS sektor) v Sloveniji izpusti iz prometa predstavljajo 32% vseh izpustov TGP (podatki iz leta 2015, dostopni na spletni strani ARSO.)
Sledi neambicioznost na področju kmetijstva, kjer je predvideno, da se bodo izpusti TGP do leta 2030 znižali za 1%. Kmetijstvo je v letu 2017 s 15.5% predstavljalo drugega največjega povzročitelja izpustov TGP v neETS sektorju (v celoti pa približno 10% vseh izpustov TGP v Sloveniji). Ob upoštevanju posebnih lastnosti, ki jih ima Slovenija, je kljub temu vredno omembe, da so v drugih državah EU v primerjavi predvideli bistveno večje zmanjšanje izpustov iz kmetijstva (pavšalno tudi za 15-20%).
NEPN predvideva 30% znižanje uporabe premoga do leta 2030. Prav tako načrt ne določa datuma zapiranja Termoelektrarne Šoštanj, temveč to prelaga v drug dokument, ki bo v obliki strategije urejal prestrukturiranje regije in pravični prehod vseh vpletenih v trajnostne gospodarske panoge in bo predvidoma sprejet v roku enega leta. Ob tem je potrebno poudariti, da bo odločitev o tem, kako bomo v prihodnosti pridobivali elektriko – torej ali bo to poglavitno sončna, vetrna, nuklearna, ali celo hidro energija – ali mešanica vsega navedenega – predvidoma sprejeta šele do leta 2027. Prav tako je naslednja prilagoditev in spreminjanje NEPN-a predvidena šele v letih 2023-24, kar je še posebej problematično z vidika prihajajočega EU Green Deal-a oz Evropskega zelenega dogovora. Ta prinaša zahtevo po 50-55% znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, medtem ko slovenski NEPN predvideva zgolj 36% znižanje. Ker tega dejstva ne upoštevamo že v tej verziji NEPN-a bomo izgubili dodatna 3 ali celo 4 leta pri doseganju bistveno bolj ambicioznih ciljev EU in cilja ogljične nevtralnosti do leta 2050.
V vseh naštetih primerih v zgornjem odstavku gre za prelaganje odločanja v kasnejša leta, pri čemer dragocen čas, ki ga bomo bistveno težje nadoknadili v prihodnosti, neomajno teče naprej.
NEPN je neambiciozen tudi na področju obnovljivih virov energije (OVE), saj predvideva 27% delež OVE pri pridelavi energije. Pri tem ne dosega trenutnega cilja EU, ki je zastavljen na 32%.
Omembe vrednih določil v NEPN-u je še precej. Predvideni so železniški infrastrukturni projekti, obenem pa je predvideno tudi več milijardno vlaganje v cestno infrastrukturo. Nejasno je tudi, kako bo NEPN vplival na javni potniški promet ter na visoko stopnjo motorizacije oz. količine avtomobilov na prebivalca v Sloveniji.
Vse vas vabimo, da dokument preletite ali preberete kljub njegovi dolžini in da tudi vi oddate predloge za njegove izboljšave tekom javne obravnave (povezava je na začetku prispevka).