Nacionalni energetski in podnebni načrt

//Nacionalni energetski in podnebni načrt

Nacionalni energetski in podnebni načrt

Najslabše ocenjeni osnutek Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta kritizira tudi Evropska komisija.

EK je dne 18.6.2019 objavila svojo oceno osnutkov Nacionalnih energetsko podnebnih načrtov (NEPN) do 2030, ki so jih morale države komisiji na osnovi  Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov  predložiti do konca leta 2018. European Climate Foundation (ECF) je ocenila slovenski osnutek kot najslabši. Država mora do konca leta sprejeti NEPN v skladu s priporočili Evropske komisije. Po desetletju, ko sta bila pripravljena, ne pa tudi sprejeta, dva nacionalna energetska načrta, na podlagi katerih je bil na hitro pripravljen tudi osnutek NEPN, je očitno, da je treba prestopiti okvir, v katerem so se doslej odvijale energetske razprave, v novo kakovost podnebno ambicioznega nacionalnega dogovora.

Med pomembnejšimi priporočili Evropske komisije so zvišanje ravni ambicij za delež energije iz obnovljivih virov, znatno poveča ambicije za zmanjšanje porabe primarne energije za povečanje energetske učinkovitosti, opredeli ukrepe diverzifikacije in zmanjšanjem energetske odvisnosti. Država mora predložiti splošen pregled naložb, ki so potrebne za posodobitev njenega gospodarstva z dosego energetskih in podnebnih ciljev. Navesti mora vse subvencije na področju energije, zlasti za fosilna goriva, sprejete ukrepe in načrte za njihovo opuščanje. Bolje mora vključiti vidike poštenega in pravičnega prehoda s podrobnejšo oceno o vplivih načrtovanih ciljev, politik in ukrepov na družbo in zaposlovanje, zlasti glede postopnega opuščanja pridobivanja energije iz premoga ter posebej tudi nasloviti energijsko revščino. Izvesti mora popoln postopek posvetovanja s sosednjimi državami za usklajeno energetsko in podnebno politiko, zlasti na Jadranu, s ciljem zmanjšati ogljični odtis, z ekosistemskim pristopom.

Proces priprave NEPN vodi Ministrstvo za infrastrukturo (potek procesa je razviden tukaj), strokovne podlage pa pripravlja Inštitut Jožef Stefan v partnerstvu z drugimi strokovnimi organizacijami, veliko pa v procesu prispevajo tudi rezultati projekta Podnebna pot 2050 ter javnosti dostopna in razumljiva poročila Letno podnebno ogledalo in Lokalni semafor.

Energetska razprava se že desetletje vrti v istih krogih, ki niso privedli do konstruktivnih rezultatov. Po zadnjem veljavnem Nacionalnem energetskem programu iz leta 2004, se je pripravil, pa ne sprejel, se je Nacionalni energetski program (za obdobje 2010-2030). Enako se je pripravil, pa ne sprejel, Energetski koncept Slovenije v letu 2018. Na podlagi teh neuspelih procesov je bil pripravljen osnutek NEPN, ki ga je European Climate Foundation izmed vseh ocenila najslabše – izmed možnih 100 točk je osnutek dobil le 3,2 točke (največ jih je dobila Španija – 52,4). Pravi razlogi, ki stojijo za nezmožnostjo konstruktivnega nizkoogljičnega energetskega dogovora, prav gotovo niso samo v naravovarstvu, na kar energetiki najraje zavračajo krivdo, pač pa problemu botrujejo tudi z energetiko neločljivo povezani interesi po energetski tranziciji s čim večjimi dobički.

Podprite nas na podnebnakriza.si. Med drugimi cilji si prizadevamo tudi, da Vlada RS NEPN vzame resno in predvsem spremeni obstoječo politiko na področju podnebnih sprememb, ki vodi

2019-07-05T13:29:52+01:00