S protiustavnim zakonom o interventnem odstrelu volkov se krši načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS.
Državni zbor je na seji dne 20.6.2019 po nujnem postopku sprejel Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki predvideva tudi odstrel 11 volkov. Po tem, ko so bili trije zadnji odloki oz. prej pravilnik o odvzemu medveda in volka iz narave glede volka pred Upravnim sodiščem odpravljeni, novi interventni zakon ignorira sodne odločitve in vsebino, ki jo že ureja Zakon o ohranjanju narave in Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Čeprav obstaja s predpisi urejen in utečen postopek odvzema iz narave v individualnih primerih, ko zveri povzročajo škodo na premoženju, kljub temu, da je lastnik kot dober gospodar storil vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje, se zakonodajalcu zdi nujno z interventnim zakonom določiti odstrel 11 volkov. Ne le, da smo vselej podpirali konkretne odločbe za odstrel, kadar zveri prekomerno posežejo v življenjski prostor človeka (postanejo preveč ‘pogumne’), gre za absolutno pavšalizacijo in ne odgovor na konkreten škodni dogodek. Odstreli so se do sedaj vsa leta izvedli v zelo kratkem obdobju, kar vzpostavlja resen dvom v to, da se je volkove odstreljevalo zaradi konkretnih škodnih dogodkov, ampak so razlogi tičali drugje. Tako urejanje predstavlja kršitev načela pravne države, zato se je tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora do takega urejanja izrekla negativno.
PIC in DONDES sta v preteklih letih uspela pred Upravnim sodiščem argumentirati nezakonitost odrejanja odstrela volkov v večjem številu od 7 do 10, ko so jih predvidevali odloki oziroma prej pravilnik (I U 1522/2015, I U 168/2017 I U 102/2018-17). Upravno sodišče je vsakič prilogo, ki se je nanašala na odstrel volkov, odpravilo. Na podlagi 91. člena Zakona o ohranjanju narave in 7. člena Uredbe o prostoživečih živalskih vrstah je možno z dovoljenjem Agencije RS za okolje odvzeti osebek zavarovane vrste živeli iz narave, če ni druge zadovoljive možnosti in to ravnanje ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja vrste. Upoštevajoč navedene sodbe zadnji sprejeti Odlok o ukrepu odvzema osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave za obdobje do 30. septembra 2019 (Uradni list RS št. 74/2018) tudi ni predvideval odstrela volkov. Odlok je bil sprejet le za odstrel medvedov, vendar pa ga je Upravno sodišče na podlagi tožbe Alpe Adria Green odpravilo (sodba I U 2541/2018-26 ) in vrnilo vladi v novo odločanje (to pomeni, da bi moralo Ministrstvo za okolje in prostor pripraviti nov, z napotitvami iz sodbe skladen odlok za odstrel medveda.
Zakonodajno-pravna služba je podala glede zakona mnenje, v katerem je navedla, da vzporedno urejanje istih vsebin na podlagi različnih zakonov na normativno hierarhično različnih ravneh, brez ureditve medsebojnih razmerij odpira vprašanje skladnosti z načeli pravne države iz 2. člena Ustave RS oziroma kršitve tega člena in tudi vprašanje skladnosti z načelom delitve oblasti iz 3. člena Ustave RS. Poseg v (obstoječo) sistemsko ureditev bi bil dopusten zgolj v strogo omejenem obsegu, izjemoma in restriktivno, ob podanih utemeljenih razlogih, ki jih pa predlog zakona ne navaja. Zakon ima vsebino, identično, sodno izpodbitim vsebinam in je pravno stanje tako, kot da pravno varstvo ni bilo uveljavljeno in ni privedlo do uspeha v upravnem sporu. Ker se bo tako učinek pravic do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, sta s sprejemom zakona obe ustavni pravici dejansko odvzeti.
To pa je v nasprotju z Ustavo, Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in priporočili Evropske komisije glede dostopa do pravnih sredstev v okoljskih zadevah. Žal je v primeru interventnega zakona v celoti spregledana vsebina izdanih sodb, ignoriran učinek sodne veje oblasti, energija zakonodajnega aparata je usmerjena v protiustavno ureditev, katere praksa se lahko preseli tudi na druga polja življenja. Pri tem je potrebno izpostaviti, da se nihče od prizadetih posameznikov, niti njihovih združenj na strani rejcev, ki so v primeru škod s strani velikih zveri oškodovani, nikoli ni vključil kot stranski udeleženec v številne sodne postopke in tam predstavil in argumentiral svoje interese.