Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1972, torej že skoraj pol stoletja(!) nazaj, 5. junij razglasila za svetovni dan okolja.
Kakšen je lahko učinek tovrstne razglasitve in kakšen je bil njen namen? Že tiste daljnega leta 1972 je bil na svetovni ravni sprejet načelni konsenz o tem, da je pri ljudeh potrebno vzbuditi večje zanimanje za okolje in zgraditi splošno zavest o pomembnosti našega življenjskega prostora. Da smo ljudje tisti – zelo preprosta misel – ki smo ključni akter pri ohranjanju in varovanju našega okolja, vključno z živimi bitji in neživimi deli narave, ki nam prinašajo toliko veselja in nam predvsem omogočajo obstoj in življenje na tem planetu.
Na svetovni ravni je danes ključnega pomena, da se kot človeštvo naučimo trajnostnega vedenja. Ne le, da nas je zelo veliko; naravne vire izkoriščamo bistveno prehitro za trajni obstoj in vodimo življenja, ki puščajo ogromne posledice v naravi in na našem okolju, kot resna grožnja človeštvu se vedno bolj uveljavljajo podnebne spremembe. Potrebujemo korenite spremembe pri navadah ljudi. Kaj pa lahko sploh naredimo na ravni majhne države, kot je Slovenija, ki ima omejen vpliv na ‘velike igralce’?
Zagovorniki okolja smo mnenja, da izgovor ‘saj je vseeno kaj jaz počnem, če vsi ostali to tudi počnejo’ ni sprejemljiv. Velikih sprememb v naši preteklosti nikoli ni povzročilo večinsko prebivalstvo samo po sebi, temveč so vselej bili posamezniki ali skupine ljudi tisti, ki so ustvarili iskro, ta pa se je razplamtela v ogenj. Po drugi strani pa smo prav Zagovorniki tisti, ki si prizadevamo za spremembe na sistemski ravni. Zagovorništva pa se ni mogoče lotiti kar tako, ‘čez noč’; gre za kompleksno in pogosto dolgotrajno (beri: večletno) prizadevanje, ki je tudi v povsem praktičnem vidiku razdeljeno na številne manjše dogodke in postopke, na/pri katerih je potrebno kompetentno sodelovati.
Seveda ne gre za univerzalni model, kako doseči spremembe, je pa to naš model! Da si boste lažje predstavljali kaj počnemo, smo za vas ob svetovnem dnevu okolja zbrali 10 tistih malce bolj izstopajočih aktivnosti in dogodkov, ki smo jih opravili in se jih udeležili samo v mesecu maju, seveda vse v imenu in v interesu varstva okolja; kot veste, je v letu 12 mesecev! Pa začnimo:
1. 29. maja smo se udeležili predstavitve strateškega okvirja dolgoročne podnebne politike v Sloveniji na ARSO v Ljubljani, v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor. Na dogodku smo tudi mi predstavili nevladniški pogled na podnebne spremembe in poudarili, da bi morali do ogljične nevtralnosti priti že leta 2040 (In ne 2050!). V pripravi je nov Zakon o podnebju, pa tudi Nacionalni energetsko-podnebni načrt.
2. 23. maja smo se udeležili sestanka na Ministrstvu za okolje in prostor (nadalje MOP) na temo Nacionalnega programa za varstvo okolja 2030. V okviru sodelovanja v postopku, v okviru katerega oddajamo svoje pripombe in predloge, smo se kot stranski udeleženci uspešno priglasili tudi v postopek celovite presoje vplivov tega programa na okolje, kar pomeni, da imamo vpogled v vsa gradiva, povezana s pripravo Nacionalnega programa!
3. Oddali smo pisne pripombe in predloge v okviru javne razprave na: Resolucijo o prihodnosti razvoja kmetijstva, pridelave hrane in ohranjanja naravnih virov ter podeželja po letu 2021 – Naša hrana, podeželje in naravni viri, ter na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu. Naše pripombe gredo predvsem v smeri zmanjšanja količine mesa v prehrani, ter zmanjšanja vpliva, ki ga ima kmetijstvo na podnebje, še posebej z vidika živinoreje. Pripombe in predlogi so bili pripravljeni v sodelovanju z drugimi zainteresiranimi NVO iz mreže okoljevarstvenih NVO Plan B za Slovenijo.
4. Udeležili smo se dveh sestankov z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem v okviru Sveta ministra – sveta nevladnih organizacij pri ministru. Prvi je potekal 7.5. na temo priprave novega Stanovanjskega zakona (tu se teme udeležujemo posebej z vidika stanovanjskih zadrug in splošnega pomanjkanja stanovanj za mlade, starejše in ranljive skupine), drugi sestanek, 28.5.2019, pa je potekal na temo nove podnebne politike Ministrstva, ki je bila nato tudi javno predstavljena (glej točko 1).
5. 22. maja smo se udeležili posveta na temo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji, ki ga je organiziral MOP na ARSO. Na posvetu smo vsi udeleženci predvsem poslušali težave in tegobe, ki jih zaradi medveda (in seveda tudi volka) v Sloveniji doživljajo naši rejci, kmeti in lovci Tudi ARSO in MOP sta predstavila načrtovane ukrepe za zaščito premoženja, ki je v nevarnosti pred škodo, ki jo povzročajo zavarovane živalske vrste v Sloveniji.
6. V okviru pravne klinike, ki jo že več let izvajamo skupaj s Pravno fakulteto v Ljubljani, pripravljamo študijo na temo strateške presoje vplivov zakonodaje in strategij na podnebje; v mesecu junija na fakulteti tudi organiziramo posvet na to temo!
7. Udeležili smo se ‘CNVOS zajtrka’, v okviru katerega smo predstavili svoje poglede na delovanje slovenskega centra za nevladne organizacije in kako lahko izboljšajo svoje delovanje, da bodo NVO v splošnem slovenskem prostoru bolj upoštevane.
8. 8.5. smo na Prostorsko-gradbeni konferenci, ki jo je organiziralo podjetje Tax-Fin-Lex, predstavili vlogo NVO pri prostorskem načrtovanju in vključevanju v postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj.
9. V okviru javne razprave smo pripravljali pripombe in predloge na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave, ki je krovni zakon v Sloveniji na področju varovanja narave in biotske raznovrstnosti. Že pred objavo osnutka smo uspeli s tem, da je že v osnutku vsebovan člen, ki dopušča ne le društvom, temveč vsem nevladnim organizacijam s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, da zagovarjajo interese narave v vseh upravnih in sodnih postopkih!
10. 22. 5 smo na letnem srečanju vsebinskih mrež nevladnih organizacij (med katerimi sta tudi Mreža za prostor in Plan B), predstavili našo Zeleno svetovalnico, ki se uspešno razvija še naprej. Za vas smo objavili tudi pogosta vprašanje in odgovore!
Toliko z naše strani ob dnevu okolja. Če vas karkoli o našem delovanju dodatno zanima, ste vselej vabljeni, da nas pokličete, ali nam pišete, tako na mail, kot na Zeleno svetovalnico in na Facebook (kontakte najdete na naši strani). Dobrodošli vsi, ki vam je mar za okolje in naravo!