Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo ambiciozno podnebno politiko, ki terja široko podporo.
29.5.2019 je Ministrstvo za okolje in prostor širši javnosti predstavilo okvir dolgoročne podnebne politike, ki ga je prejšnji teden potrdila tudi Vlada. Zavedajoč se podnebne krize, je sprejem dokumentov, ki bodo določali cilje in ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, ena najpomembnejših prioritet v tem letu. Ključno je radikalno ukrepanje v naslednjem desetletju, saj bomo kmalu dosegli točko, od katere vrnitve več ni – k učinkovitemu ukrepanju je potrebno pristopiti nemudoma. Točno vemo, koliko CO2 še lahko sprostimo v zrak pred točko, po kateri ne bomo mogli več obvladovati razmer. Temu ‘ogljičnemu budgetu’ se bodo morali prilagoditi vsi državni sektorji, svoj življenjski slog pa bomo morali pomembno spremeniti tudi posamezniki. Nevladne organizacije smo se na predstavitvi zavzele za ambiciozne cilje in učinkovito medsektorsko sodelovanje.
Kako narašča svetovno pregrevanje je uvodoma predstavil Zoran Kus, glavni pogajalec Republike Slovenije za podnebne spremembe. Svetovno pregrevanje narašča. Od 1958 je koncentracija CO2 v ozračju od 315 ppm (delcev na milijon) narasla na 415 ppm v 2019, pred tem pa je zadnjih 12.000 let znašala med 270 in 280 ppm CO2 v ozračju. Glede na trend bo številka leta 2025 dosegla 430, leta 2030 predvidoma 450 in leta 2050 predvidoma med 600 in 700 ppm CO2 v ozračju. Če ne ukrepamo, bo tedaj temperatura na Zemlji glede na predindustrijsko dobo višja za 4 do 6 °C. V zadnjih 20 letih je bilo tako ali drugače rekordnih 19 let. Odločno je potrebno omejiti emisije toplogrednih plinov, porabo materialov in preiti v počasno in zeleno gospodarsko rast, odlepljeno od imperativa BDP, kot glavne vrednote, ki se zažira v vse državne politike. Potrebno je razogljičenje družbe v celoti in to čim prej.
Ministrstvo predlaga sprejem Zakona o podnebni politiki, ki bo določil splošni nacionalni cilj, k čemur je Slovenija zavezana po Pariškem sporazumu. Pripravila se bo dolgoročna podnebna strategija do leta 2050, pripravlja se tudi nacionalni energetsko podnebni načrt, osnutek katerega je bil nedavno izjemno slabo ocenjen. Slovenija ne glede na zadnji podatek daje v evropski prostor signale po ambicioznih podnebnih ciljih in ukrepih. V stališču do strateške dolgoročne vizije EU »Čist planet za vse« je podprla doseganje neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do 2050. EU se je sicer zavezala k prevzemu vodilne vloge pri blaženju podnebnih sprememb.
Po tem, ko smo v državi zamudili 10 let, ker smo se odrekli Službi Vlade za podnebne spremembe in že pripravljenemu zakonu in strategiji, Ministrstvo za okolje in prostor s predstavljeno podnebno politiko izkazuje polno odgovornost glede izpolnitve dolžnosti države, da skrbi za zdravo življenjsko okolje svojih državljanov. Blaženje podnebnih sprememb v polni meri terja tudi udejanjanje temeljnih okoljskih načel previdnosti, preventive in trajnostnega razvoja glede na sedanja znanstvena spoznanja.