Cenimo krajino, ne prodajmo je za drobiž!

//Cenimo krajino, ne prodajmo je za drobiž!

Cenimo krajino, ne prodajmo je za drobiž!

To je bila eden izmed treh tematskih izzivov za razpravo med različnimi deležniki na prvem dnevu konference držav podpisnic Alpske konvencije, ki poteka v okviru Alpskega tedna v Innsbrucku. PIC (Zagovorniki okolja) je na pobudo WWF Adria v okviru teh tem predstavil možnosti varovanja zadnjih nedotaknjenih območij narave, predvsem bogastva rek in njihovih delov, ki še tečejo v svojem naravnem toku.

Prav na tu se kaže problematika celovitega krajinskega varovanja. Izjemnost takih delov je je namreč razdrobljeno varovana. Po eni strani gre za varstvo voda po Okvirni vodni direktivi in Zakonu o vodah, po drugi strani za varstvo biodiverzitete preko zavarovanih območij po Konvenciji o biološki raznovrstnosti, Habitatni direktiv in Zakonu o ohranjanju narave in o tretji strani kot krajina po Evropski konvenciji o krajini. Slednje je razpršeno znotraj prostorskega načrtov anja, ohranjanja narave in presoje vplivov na okolje, toda brez jasnih kriterijev (na primer predpisa, s katerim na bi vlada po Zakonu o ohranjanju narave določila značilnosti krajine in krajinsko pestrost, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti, še vedno nimamo). Zato je nujno, da vsi navedeni režimi varstva iščejo sinergične rešitve varstva v prostoru pod okriljem varovanja krajine, v alpskem okolju lahko tudi v okviru izvajanja Alpske konvencije.

Alpski svet je zelo izpostavljen predvsem posledicam podnebnih sprememb. Temperatura v Alpah se je zvišala skoraj dvakrat hitreje kot v povprečju na severni polobli. Krajšajo se zasneženi dnevi, kar vpliva na upad smučarskega turizma, posledično se zmanjšuje količina vode. Rabo alpskega prostora je zato potrebno omejevati, pomagati lokalnemu prebivalstvu pri prilagajanju na podnebne spremembe, predvsem pa zagotoviti bolj tudi bolj trajnostni promet. Na te teme so udeleženci drugega dneva, ki je bil posvečen razpravam o politikah med različnimi udeleženci s strani ministrstev držav pogodbenic, županov alpskih občin in nevladnih organizacij, podali kar nekaj predlogov. In poudarili, da je vse spremembe potrebno uvajati v sodelovanju z lokalnim prebivalstvo in njihovimi lokalnimi skupnostmi, z ozaveščanjem in predstavljanjem dobrih praks.

Čez dve leti bo predsedovanje konferenci pogodbenih strank Alpske konvencije prevzela Slovenija in bo to tudi priložnost, da postavimo zavedanje o dragocenosti alpskega prostora v ospredje!

2019-04-05T14:27:55+00:00