Glede na medijsko pokritost dogodka, ki se je v različnih krajih po Sloveniji odvil v petek, 15.3.2019, obstaja zelo velika verjetnost, da ste za ‘Podnebni štrajk’ že slišali. Ali pa ste se ga morda v katerem slovenskem mestu udeležili? Marsikje ste lahko precej o dogodku tudi prebrali, videli marsikatero sliko, pa tudi krajše filmčke. Kakorkoli; pred vami je naš ‘potopis’ prvega podnebnega štrajka v Sloveniji!
V Sloveniji je mladina, šlo je predvsem za srednješolce, pa tudi študente in celo nekatere osnovnošolce (!), protestirala v Ljubljani (~9000 ljudi), Mariboru (~1000), Kamniku (~1000), Kopru (~600), Novem mestu (~400), Slovenskih Konjicah (~200) in v Ormožu (~150). Zagovorniki okolja smo se s sodelavci s PIC-a udeležili štrajka v Ljubljani, ki je bil tudi sicer po številu udeležencev največji v Sloveniji. Naša direktorica je celo samoiniciativno poskrbela za udeležbo svojih otrok in nekaterih njunih sošolcev na protestu, vključno s pripravo transparentov (glejte kar naslovno sliko!). Obenem smo v množici mladenk in mladeničev opazili tudi predstavnike tistih starejših (priznamo, to smo tudi mi), ki jim prav tako ni všeč, kaj počnejo njihovi sovrstniki z našim planetom.
Kongresni trg, napolnjen z mladino – pred štrajkom
Štrajk se je pričel okoli 12:00 ure na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer so mladi organizatorji shoda izvedli svoje govore za prav tako mlade poslušalce, v katerih sta se čutila privrženost in žar trenutka, slišali so se ritmi na bobnih, aplavzi, vzkliki, vsake toliko je zatrobila tudi kakšna vuvuzela. Celo malce manj mladi Andrej Rozman – Roza je stopil na podij in mladini povedal nekaj krepkih na temo ”goljufivega sveta, v katerega ste se rodili”.
Štrajk se je pričel!
Nato se je množica z navodili v slogu ‘hodite po pločnikih, razen če kasneje pridejo druga navodila’ po najkrajši poti podala do Prešernovega trga. V plesnih ritmih smo se ob spremljavi bobnov sprehodili po Čopovi ulici, vse do Slovenske ceste. Vseskozi se je po ljubljanskem centru slišalo vzklikanje ”Ni planeta B!” in ”Zemlja je naša!”
Protest po Čopovi
Udeleženci protesta so bili zelo uvidevni, lahko bi celo rekli, uporniško pridni! Noben naključni obraz na poti ni kazal posebnega vznemirjenja, nasprotno; velika večina ljudi, še posebej starejših, se je pohodnikom prijetno nasmehnila. Ob straneh je bilo veliko fotografov, tako profesionalnih, kot amaterskih, ki trenutka niso želeli zamuditi. Tudi kakšen protestnik je na hitro zapustil pohod, skočil na višjo točko in svoje sovrstnike poslikal ali posnel. Nekaj je bilo tudi tistih ‘sumljivih’, ki so se lepo nastavljali za socialna omrežja; a kdo bi jim zameril, dan je bil sončen in nasploh čudovit!
Na Slovenski cesti se je še posebej izkazalo, kako pridni protestniki so se sprehajali po Ljubljani. Kolona se je valila kar čez prehod za pešce, kar je neizogibno ustavilo nekaj avtobusov in to za kar nekaj časa; niso nam preveč zamerili. Prav tako se je pot, v skladu z navodili, nadaljevala po pločnikih – vse do Trga republike, oziroma pred slovenski Parlament. Tam se je protest simbolično zbral pred stopniščem Spomenika revolucije (tudi trg se je včasih imenoval Trg revolucije).
Zbrani pred Spomenikom revolucije
Nato se je pričel še zadnji govor dneva, ki se sicer ni slišal po celem trgu, saj so organizatorji s seboj pripeljali le omejeno količino zvočnikov v samokolnici. Ne glede na to, kar je bilo povedano, pa si je vsak stavek med mladimi zaslužil aplavz, žvižganje in glasna sporočila vseh sort. Nato pa se je začelo še protestno rajanje, ki je bilo indijansko obarvano. ”Ni planeta B!”
Ni Planeta B! Ni planeta B!
Vzdušje je bilo čudovito. Čutiti je bilo solidarnost, pozitivno energijo, umirjenost in za tovrstno populacijo nenavadno – tudi zrelost. V množici so se znašli tudi kakšni dedki in babice, učitelji, pa tudi kakšen politik; a ko so se ob zaključku protesta mladi s transparenti postavili pred Parlament, ni bilo nobenega odziva. Očitno nekateri še vedno živijo v povsem drugem in predvsem domišljijskem svetu; zgovorno pa je bilo dejstvo, da je na protestnike, brez kakršnegakoli posredovanja, pred Parlamentom pazila le peščica policistk in policistov – bili so povsem nepotrebni.
Ob zaključku še pred Parlament!
Kmalu po tem je bilo protesta konec; moral se je zaključiti, saj je bil tudi uradno predviden od opoldneva pa do dveh. Mladina se je sčasoma razkadila, kakor smo se tudi mi; za sabo smo pustili čiste trge, čiste ceste in upanje na lepšo prihodnost.
Če se dogodka niste udeležili, upamo, da smo vam ustvarili vsaj občutek, kako lepo je bilo. Delo Zagovornikov okolja je predvsem pravne narave, veliko smo pred računalniki in zasloni. Zelo smo uživali na dogodku, saj smo zapustili pisarne in znova začutili življenjski utrip med mladimi. Utrdili smo svojo motivacijo in prepričanje, da s svojimi prizadevanji delamo za skupno dobro vseh nas in predvsem mladih, katerim bomo prepustili ta svet; kot se to odvija že celotno zgodovino človeka. Potrudimo se, da bo naša zapuščina kakovostna in zdrava in da bo našim naslednikom omogočala dostojno življenje. Zemlja je samo ena; ali kot so vriskali protestniki: ”Ni planeta B!”