Procesi doseganja ciljev Pariškega sporazuma, za kar je odgovorna vsaka država, morajo potekati po pravilih Aarhuške konvencije. Na razpolago morajo biti vse relevantne informacije, vključena mora biti strokovna in splošna javnost, v primeru kršitev pa mora biti omogočen dostop do upravnih in sodnih postopkov. Ključna je presoja vplivov planov in konkretnih projektov na podnebje.
Članice mednarodne mreže nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s pravnim varstvom okolja Justice and Environment, katere član je tudi Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, so se ta teden srečale na rednem letnem srečanju v Budimpešti. Ena izmed glavnih tem je bila uresničevanje Aarhuške konvencije v praksi. V času, ko je aktualno »podnebno planiranje« – države morajo pripraviti dolgoročne podnebne strategije in energetsko podnebne načrte – je pomembno, da so ti pripravljeni vključujoče in da so podvrženi strateški presoji vplivov na okolje (informacije o pripravi nacionalnega energetskega in podnebnega načrta so dostopne tukaj).
Mreža skrbno spremlja tudi dogajanja glede podnebnih tožb (uspešni primer na Nizozemskem – Urgenda in pomemben primer, ki teče zoper EU – People’s climate case), bazo podnebnih primerov in sodobne trende glede podnebnega zakonodaje in podnebnih sodnih postopkov.
Presoje vplivov na okolje (strateške presoje vplivov na okolje, presoje vplivov na okolje, presoje sprejemljivosti vplivov na naravo in presoje trajnostnih projektov po Okvirni vodni direktivi) in njihovega sistemske pomanjkljivosti, so v stalnem fokusu mreže. Članice ocenjujejo, ga bodo v bodočem varstvu pred podnebnimi spremembami oziroma pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov igrale ključno vlogo, zato bodo svoje bodoče delovanje usmerile tudi na kritičen pregled izvajanja presoj vplivov glede podnebja in oblikovanje predlogov za izboljšanje, tako na EU ravni, kot na nacionalnih ravneh po državah članicah.